Državni zbor vladni noveli zakona o RTVS prižgal zeleno luč

Državni zbor je sprejel novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), s katero želi vlada umakniti politiko iz javnega zavoda. Za predlagano novelo, ki so jo obravnavali po nujnem postopku, je glasovalo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 26. Odločili so še, da predlog dopolnitve zakona o medijih, ki so ga vložili v SDS, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Zaposleni bodo iz svojih vrst izbrali šest članov, preostalih 11 članov pa bodo na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države na podlagi javnega poziva registriranim verskim skupnostim, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in nacionalni svet invalidskih organizacij. Na ta način želijo iz javne RTVS umakniti politiko.

Z dnem uveljavitve novele bo prenehal mandat članom zdajšnjega programskega in nadzornega sveta, svoje delo pa bodo nadaljevali do ustanovitve sveta zavoda, ki ga uvaja novela. Javni zavod bo vodila uprava, ki jo bodo sestavljali štirje člani, vodil pa jo bo predsednik uprave.

'Sprememba je nujna.' Opozicija temu nasprotuje

Poslanske skupine koalicijskih strank so popoldne v predstavitvi stališč izpostavile prednosti predlagane novele. Sprememba je nujna, so poudarili v Svobodi. Po njihovih navedbah je programski svet postal podaljšek SDS. Ta stranka se po njihovih opažanjih sicer posmehuje, češ da politika ne more nečesa depolitizirati. A Gibanje Svoboda s svojimi zavezami misli resno, so zagotovili.

Čas je, da se zaustavita ukinjanje oddaj in cenzura ter da javnost dobi verodostojne informacije, so izpostavili v SD. RTVS po njihovih besedah ni naša ali vaša in zato ni dopustno, da bi si jo katera koli politika hotela podrediti.

V Levici medtem ugotavljajo, da je RTVS v agoniji, zaposleni pa so ukleščeni v čeljusti politične manipulacije. A talci niso le zaposleni, ampak tudi vse prebivalstvo, ki ima zaradi ugrabitve RTVS največjo škodo, so dodali.

Poslanske skupine opozicije pa razumejo predlog kot hitro politično spreminjanje ustroja RTVS po meri levo usmerjenih strank. V SDS so bili kritični, ker predlog izključuje DZ pri imenovanju članov v svet zavoda. Toda državni zbor po njihovih besedah predstavlja ljudstvo, saj je izvoljen na volitvah. S predlagano novelo bomo dobili državno RTVS, so prepričani.

V NSi pa so menili, da obravnava predloga po nujnem postopku ni upravičena, saj v Sloveniji ni izrednih razmer. Predlog po njihovih navedbah obglavlja RTVS in ga spreminja v politični organ. RTVS si mora povrniti zaupanje državljanov ne glede na njihovo politično usmeritev, so dodali.

V splošni razpravi poslank in poslancev je Mojca Šetinc Pašek iz Gibanja Svoboda opomnila, da je nujni postopek potreben, ker nastaja neposredna škoda za delovanje države, Slovenija pa je postala tudi negativni povod za razmišljanje Evropske komisije, da prav zaradi dogajanja na področju medijev v Sloveniji pripravi medijsko zakonodajo za vse države članice.

Branko Grims (SDS) je medtem ocenil, da želi koalicija samo "utišati resnico". S tem namenom je predlog po njegovih besedah tudi obravnavan po nujnem postopku. "Želite izriniti vsako drugačno mnenje in spremeniti RTVS v ultra levičarsko trobilo," je dejal. Na levici se po njegovem mnenju bojijo resnice in ukrepe vlade na medijskem področju je treba videti v tej luči, je dejal.

Vloženo je bilo le dopolnilo SDS, po katerem bi novela začela veljati 31. decembra 2023, vendar je bilo zavrnjeno.

Pri glasovanju o predlogu dopolnitve zakona o medijih pa je 53 poslancev menilo, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo, medtem ko jih je bilo 26 nasprotnega mnenja. V SDS so želeli z njim določiti, da je čas v okviru predvolilnih oddaj, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, zastopanih v državnem zboru oziroma Evropskem parlamentu, za vse enak.

'Želimo umakniti neposreden vpliv politike na delovanje in upravljanje RTVS'

"Strinjamo se z nekaterimi glavnimi ugotovitvami poročila Evropske komisije o stanju pravne države na področju medijev, saj tudi sami ugotavljamo podobne težave," je svojo izjavo začela ministrica za kulturo Asta Vrečko ter se s tem navezala na v sredo objavljeno poročilo. Kot je poudarila, avtorji poročila opozarjajo, da trenutno veljavna zakonodaja v praksi ne ponuja dovolj učinkovitih varovalk pred posegi politike v delovanje in upravljanje javne RTV ter da je pravzaprav ravno nasprotno.

Poročilo Komisije ocenjuje, da obstaja zelo visoko tveganje za politično poseganje v neodvisnost javne RTV. Državni zbor namreč imenuje večino programskih svetnikov in nadzornikov RTV. "Kako realno je to tveganje, je zelo nazorno pokazala trenutna kriza na RTV, kjer so politično imenovani svetniki za kandidata za direktorja televizije potrdili glavnega vladnega komunikatorja prejšnje vlade Uroša Urbanijo," je izpostavila.

Ministrica je poudarila, da so programski svetniki večkrat pokazali, da ne delujejo v interesu javnosti, temveč da delujejo v interesu političnih strank, ki so jih imenovale v programski svet. Večkrat so tudi posegali v program RTV in v imenovanje področnih urednikov, to pa brez podpore kolektiva, je še navedla.

Potrdila je, da trenutna vlada z novelo Zakona o RTV Slovenija upošteva priporočila Evropske komisije: "Zato umikamo neposreden vpliv politike na delovanje in upravljanje javne RTVS. V novem zakonu politika namreč ne imenuje več programskih svetnikov in nadzornikov, temveč bodo nove svetnike v Svetu RTV izbrali zaposleni in civilna družba." Na ta način želijo omejiti neposreden vpliv politike na delovanje RTV ter ji vrniti avtonomijo. Kot je dejala, novela namesto zdajšnjega 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda uvaja enotni svet s 17 člani. Med njimi ne bo nobenega imenoval DZ.

Avtorji poročila ob tem opozarjajo tudi na nekatera druga tveganja na področju medijev, ki negativno vplivajo na delovanje pravne države: visoka koncentracija lastništva v medijih, netransparentno lastništvo, netransparentna poraba javnega denarja, vse slabši delovni pogoji novinarjev, pritiski lastnikov ... "Gre tudi za strateške tožbe, ki se vlagajo proti novinarjem," je ob naštevanju dodala ministrica, ki pravi tudi, da so na ministrstvu vključeni v debato o krepitvi demokratičnih institucij v EU. "Zavzeli smo se za oblikovanje učinkovitih varoval pred medijsko koncentracijo, transparentno financiranje medijev in za zaščito novinarjev in novinark pred političnimi in ekonomskimi pritiski ter drugimi načini za njihovo utišanje (npr. vdori v njihove elektronske komunikacije in strateške tožbe)," je zagotovila.

Na vprašanje o celostni reformi medijske zakonodaje pa je Asta Vrečko dejala, da bo to prioriteta v prvi polovici mandata nove vlade, kot so tudi napovedali.

Programska svetnika RTVS do konca mandata Sivka in Piano

Državni zbor je za člana programskega sveta Radiotelevizije Slovenija na predlog gledalcev in poslušalcev ter civilne družbe za preostanek štiriletnega mandata imenoval Alenko Sivka in Branimirja Piana. Za oba je glasovalo 54 poslancev.

Piano bo nadomestil Nastio Flegar, član programskega sveta RTVS pa bo do 28. aprila 2024. Sivka bo medtem nadomestila Mitjo Čandra, programska svetnica pa bo do 27. decembra 2025. Oba sta podala odstopni izjavi.

Programski svet RTVS sestavlja 29 članov, od katerih državni zbor imenuje 16 članov na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTVS, univerz, fakultet in društev zlasti s področja umetnosti, kulture, znanosti in novinarstva ter drugih organizacij civilne družbe. Pet članov pa DZ imenuje na predlog političnih strank. Tri člane izvolijo izmed sebe zaposleni v RTVS, dva člana imenuje predsednik republike na predlog registriranih verskih skupnosti, po enega člana pa imenujejo madžarska in italijanska narodna skupnost ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti.