Tim Vine je vodja oddelka za mednarodne rešitve za finance in tveganja v Dun & Bradstreetu UK. Na Finančni konferenci, ki bo ta četrtek in petek v Portorožu, bo spregovoril o glavnih izzivih, s katerimi se danes srečujejo finančni direktorji, o tem, kako se spreminja vloga finančnega direktorja v luči optimizacije in modernizacije vloge finančnikov ter kako so kakovostni podatki in analitika lahko v pomoč pri blažitvi tveganj in izboljševanju delovne učinkovitosti.
Vloge finančnih direktorjev so se v zadnjih letih spreminjale. Kakšna je vloga finančnega direktorja v 2021?
V zadnjih petih, desetih letih smo videli korenite spremembe, vloga finančnega direktorja se je spremenila tudi v zadnjem letu, letu in pol. Do tega je prišlo zaradi večje digitalizacije v poslovnih procesih, ki jih je COVID-19 še pospešil. A spremembe se niso zgodile čez noč, šlo je za evolucijo v zadnjem desetletju, ko so moderne tehnologije finančnim direktorjem in preostalim zaposlenim v financah omogočile bolj učinkovito delo. Vse to pomeni, da so pričakovanja glede vloge finančnih direktorjev drugačna: ne gre več za vlogo upravljanja tveganj, ampak za katalizatorja sprememb. Torej ne gre le za odgovornost vodenja knjig, ampak je tudi strateško gonilo za rast prihodkov v prihodnje.
Pa so finančni direktorji pripravljeni na te spremembe?
Različno, odvisno od trga in podjetja. Večji nadzor, večji fokus na ugledu, operativnih tveganjih, poleg seveda tradicionalnih finančnih tveganj, vse to pomeni, da je odgovornost finančnih direktorjev večja kot kadarkoli prej. Gre za to, da je treba opraviti več z manj, kar je nenehen izziv.
Omenili ste tehnološke napredke; so se ti kaj pospešili v zadnjem letu in pol zaradi COVID-19?
Menim, da ja. Pospešilo je potrebo po rabi in prednostih modernih tehnologij. Ta trend je bil tu že pred pandemijo, a ta ga je le pospešila. Ne gre več za možnost avtomatizacije, modernizacije poslovnih procesov ... To je zdaj nuja.
Ko govoriva o avtomatizaciji, o katerih procesih govoriva?
Vključevanje novih strank, določanje ustreznih posojilnih pogojev in omejitev, avtomatizacija zbiranja plačilnih procesov.
Lepo je imeti čist postopek vključevanja novih strank, a če proces zbiranja plačil in nakazovanja tega denarja na banko še vedno poteka »na roko«, se s tem ustvarijo ozka grla v postopku. Organizacije morajo čedalje bolj avtomatizirati preproste postopke. So stranke, ki zahtevajo hitro, lahko odločitev. Hiter da ali ne – vse to je lahko avtomatizirano. In potem se lahko posvetijo strankam, ki zahtevajo večje, težje odločitve.
A kljub avtomatizaciji teh procesov je vaša raziskava pokazala, da 98 odstotkom finančnih vodij ne uspe upravljati podatkov strank.
Z rastjo podjetij se veča količina zbranih podatkov, ki hitro postanejo nenatančni in netočni. To lahko opazimo že pri preprostih procesih, kot je pošiljanje računov strankam. Če imate napačen naslov stranke, računi ne bodo plačani, denarja pa ne bo. To je sicer le majhen primer v kopici drugih.
Veliko pozornosti je usmerjene v vpeljavo modernih tehnologij. Čeprav je tehnologija nujna, je le košček celotne sestavljanke. Lahko imate najboljšo tehnologijo na svetu, a če je ne poganjate s pravim gorivom (v tem primeru podatki in analitika), potem ta tehnologija ni niti približno tako učinkovita, kot bi lahko bila. Za dobro upravljanje strank gre za kombinacijo ločenega pogleda na stranko, ki ga povežemo z več ločenimi bazami podatkov, to pa potem uporabimo kot gorivo za tehnologijo.
So pri vpeljavi tehnoloških napredkov večja podjetja v prednosti?
Tu gre za dve strani. Večja podjetja imajo na eni strani večjo kupno moč, projekti in programi, ki jih lahko financirajo, so večji. A po drugi strani so bolj razkropljena, po različnih panogah, kontinentih ... Potem so izzivi večji. Vse je treba konsolidirati, povezovati in racionalizirati po različnih območjih, panogah, trgih. To so izzivi, ki jih večina manjših podjetij nima. Morda imajo res manjšo zmožnost vlaganja, a če si lahko privoščijo financiranje, potem je uvedba digitalno napredne organizacije lažja za manjša podjetja.
