Nošenje prosojnih oblačil ni več omejeno le na couture dogodke in festivale.
Ljudje že stoletja opevamo lepoto človeškega telesa in posledično tudi oblačila, ki jo poudarijo. Trend prosojnega oblačenja je, v svoji razgaljenosti in provokativnosti, na rdečih preprogah nepogrešljiva stalnica. Leta 2021 je Kendall Jenner na Met Gali osupnila v čudoviti Givenchyjevi obleki, leto kasneje je Florence Pugh zaradi Valentinove dvignila veliko konzervativnega prahu, Emily Ratajkowski pa je na letošnji zabavi po podelitvi oskarjev ubrala pot popolne zakritosti, ki to v resnici ni. Kljub pogosti distancirani izpostavljenosti javnosti transparentnim oblačilom, so ta primarno ostala le stvar slavne modne elite, ki je deležna drugačnih stilskih priložnosti in standardov kot povprečen človek. A temu ni več tako. Po pandemiji in svežem opolnomočenju, ki ga je prineslo ponovno odprtje javnega življenja, so se ljudje znebili svojih modnih inhibicij, dvomov in obsodb ter si dovolili izživeti svoje skrite stilske želje. Prosojni kosi so prodrli v komercialo in se tudi v vsakdanjem uličnem slogu zasidrali kot mamljiva popestritev kakršnegakoli videza.
Že na prelomu 19. stoletja bi Francozi razumeli tako privlačnost kot tudi kontroverznost prosojnih oblačil. Kot prikazuje skrivnostni portret mlade ženske, katere prsi so vidne skozi transparentno plast belega blaga, so bile francoske kurtizane naklonjene elementom tega bolj drznega, a vseeno elegantnega sloga. Pisatelj Louis-Sébastien Mercier ga je poimenoval "à la sauvage" in opredelil kot stil, ki je opazovalcu razkril vsak skriti ženski čar. Po francoski revoluciji so se prosojna oblačila razširila na druge konce sveta in še naprej veljala za škandalozna. Leta 1913 so prozorna, t.i. rentgenska krila in obleke povzročila takšno ogorčenje, da je župan Portlanda v Oregonu ukazal aretacijo vseh, ki so jih nosili. Med ljudmi se je začel ustvarjati razkol. Določeni so nadaljevali z dramatično vilanizacijo prosojnih oblačil in se celo ločevali od svojih žena, ker so jih nosile, te pa se omejujočim zahtevam niso uklonile in so ponosno proslavljale svojo modno svobodo. V tem času je trend začel pronicati tudi v popularno kulturo. Zvezdnica nemih filmov Clara Bow si je po nastopu v filmu Dama Muh iz leta 1925 zahvaljujoč razkrivajoči obleki zagotovila status seks simbola. Šokantnemu izgledu je na velika platna sicer uspelo priti le zato, ker zabavna industrija takrat še ni sprejela niza smernic za samocenzuro, imenovanega Haysov kodeks. Ta je v veljavo stopil leta 1934 in konkretno omejil možnost provokativne kostumografije, ki je zamrla tudi pred ekrani.
Šele leta 1962 je znamenita "Happy birthday, Mr. President" obleka Marilyn Monroe idejo prosojnosti katapultirala nazaj v središče pozornosti, zvezde, kot sta Jane Birkin in Cher, pa so od začetka šestdesetih do konca oseemdesetih let promovirale razvpit slog. V devetdesetih pa se je zgodila renesansa prosojnosti. Ta je prodrla tako med komercialne trende kot tudi v visoko modo, kjer so modni oblikovalci kot so Alaïa, John Galliano, Jean Paul Gaultier, Prada, Mugler in Atelier Versace javnosti predstavili svoje interpretacije razkrivajoče estetike. Vse več ljudi je postalo odprtih do drznejših trendov, ki so preko zunanje moči in odločnosti ženskam vlivale tudi notranjo. Za primer vzemimo Rose McGowan , ki je leta 1998 na podelitvi nagrad VMA nosila eno najbolj slovitih, odmevnih in škandaloznih oblek vseh časov. Bila je popolnoma mrežasta, verižna in okrašena z biseri, edini telo prekrivajoč del pa so bile tangice z leopardjim vzorcem. Desetletja kasneje je igralka razkrila, da je bila to njena prva rdeča preproga, odkar jo je leta 1997 posilil Harvey Weinstein. Njen izgled je bil politična izjava.
Mugler jesen/zima 2023
Psevdo-golota je v polnem zamahu ponovno zaživela v začetku 21. stoletja in svojo priljubljenost precej konsistentno ohranila vsaj med zvezdniki. Za enega prelomnih trenutkov popularizacije polarizajočega trenda velja Rihannino sprejetje nagrade CFDA za modno ikono leta 2014. Na dogodku je žarela v popolnoma prosojni obleki Adama Selmana, njeno telo pa so zakrivali zgolj kristalčki, kožnate tangice in krznena pašmina. Pevka je s svojo navidezno neobremenjenostjo, samozavestjo in drznostjo postala ambasadorka trenda. Neozirajoč se na kritike je spodbujala opolnomočenje žensk in stilsko svobodo. Kmalu so ji sledili tudi drugi: Beyoncé je na Met Gali leta 2015 pozornost kradla v bleščeči Givenchyjevi obleki, Kendall Jenner in Bella Hadid pa sta na istem dogodku dve leti kasneje svetu pokazali svoji interpretaciji nove modne frenzije.
Najbolj akutalen in vokalen preboj je oblačenje v transparentne kose doživelo leta 2022. Chanel, Nensi Dojaka, Prada, Ferragamo, Dion Lee, Blumarine, Rodarte, Emilia Wickstead, Heron Preston, Rick Owens, LaQuan Smith in Y/Project so med mnogimi znamkami, ki so se v zadnjih kolekcijah poigrale s prosojnostjo. Heron Preston je predstavil razgaljen črn pajac, Ferragamo je oblikoval prosojne majice, Miu Miu še krila, Mugler pa prosojnost že tradicionalno vključuje v svoje kose. Drzna izbira pa ni priljubljena le na modni pisti. Ciara, Janelle Monáe, Emily Ratajkowski, Ashley Graham, Julia Garner, Daisy Edgar-Jones, Emma Chamberlain in Hailee Steinfeld so se na Vanity Fair zabavi po podelitvi oskarjev vse odločile za prosojne obleke. Trend pa nikakor ne izključuje moških, kar dokazujejo Austin Butler, Shawn Mendes in Bad Bunny. Prav tako se je trdno uveljavil tudi v uličnem slogu običajnih ljudi, na kar je med drugim vplivalo tudi širše sprejetje "free the nipple" gibanja. Prosojnost torej ni več nekaj, kar je rezervirano le za zvezdniške dogodke, ni več nekaj nesprejemljivo kontroverznega, temveč nekaj, kar našim modnim kombinacijam doda karakter.
Miu Miu pomlad/poletje 2023
Čeprav je prosojen videz še vedno podvržen številnim kritikam, postaja vse bolj priljubljen. Zdi se, da smo priča reformi modne industrije, ki neselektivno spodbuja razodevanje lastnega telesa, svobodno oblačenje in neomejeno moč in samozavest, ki nam ju vlijejo udarni kosi. Morda je razširjenost trenda upor globalnim omejitvam glede ženskih teles, morda upor vsem staromodnim in konzervativnim idejam o sprejemljivosti, morda pa znak, da iz golote delamo večjo senzacijo, kot je. V vsakem primeru pa je trend prosojnosti seksi, močan in navihano izzivalen.
Fotografije: Profimedia
