Balkanski ritmi in bum bum Pajo v soseščini

Skupine A, B in C evropskega prvenstva so vsaj na papirju dokaj neuravnotežene, a zanimivih izhodišč ne bo manjkalo. V norveškem Trondheimu bodo igrali prvaki zadnjih dveh izvedb, na Dunaju bo glavna beseda pripadla Slovencu, bližnji Gradec pa bo poplesoval v balkanskih ritmih.

Lino Červar bo s 70 leti najstarejši selektor na evropskem 
prvenstvu. Foto: Tomaž Primožič/FPA
Lino Červar bo s 70 leti najstarejši selektor na evropskem prvenstvu. Foto: Tomaž Primožič/FPA

NOVA GORICA Vsekakor je pomemben podatek, da bodo po dve najboljši ekipi iz skupin A, B in C nadaljevale tekmovanje v drugem skupinskem delu, ki ga bo gostil Dunaj. V skupini A imajo izstopajoče rokometno spričevalo Hrvati, skupino B zaznamuje nepredvidljivost, v skupini C pa se bosta Španija in Nemčija pomerili za čim boljšo popotnico pred nadaljevanjem tekmovanja.

Skupina A

Jugoslovanska skupina je bila, potem ko se je šest republik nekdanje SFRJ prebilo na evropsko prvenstvo (EP), dokaj verjetna. Gostil jo bo Gradec, kamor si je zaradi navijaške podpore želela priti tudi Slovenija. Naposled so gostitelji izbrali Hrvaško, ki ji bodo družbo delali tudi Srbi in Črnogorci. Edini “tujek” predstavljajo Belorusi. Čeprav rokometna publika praviloma navija v športnem duhu, bi ob bratskih soočenjih na tribunah lahko balkanski izseljenci poskrbeli za nekoliko bolj razgreto ozračje na tribunah. Na igrišču skoraj ni dvoma.

Skupina A (Gradec):

> Hrvaška

> Srbija

> Črna gora

> Belorusija

Vloga favorita pripada Hrvatom, ki so selektorsko vlogo še enkrat zaupali Linu Červarju. Pred dvema letoma mu je javnost na domačem EP očitala, da ga je povozil čas. Ni pa dvoma, da je umaški trener najbolj zaznamoval hrvaški rokomet v tem tisočletju. Z reprezentanco je osvojil domala vse, kar se je osvojiti dalo, pogreša le evropsko zlato. Težko je sicer verjeti, da ga bo ujel v 70. letu starosti. Hrvatom talenta in višine ne manjka, veliko pogledov pa bo uprtih tudi v zdravstveni karton. S poškodbami sta se decembra ubadala tudi Luka Cindrić in Domagoj Duvnjak, ki sta v marsičem ključna igralca. Uvodni skupinski del vendarle ni prezahteven, kar bi morala biti voda na hrvaški mlin.

Za drugo mesto in napredovanje kandidira Srbija, ki pa na velikih tekmovanjih kot po pravilu zataji. Rezultatska razočaranja spremljajo tudi notranje razprtije v reprezentanci. Tudi popotnica pred EP 2020 je bila vse prej kot mirna. Selektor Nenad Peruničić, ki je bil svoj čas eden najboljših rokometašev na svetu, je ob koncu leta dal košarico svojemu nekdanjemu pomočniku Nedeljku Jovanoviću. Morebiten neuspeh na Euru pa bi samodejno spet prinesel pranje umazanega rokometnega perila pred javnostjo, čeprav naj bi šlo za enega bolj nadarjenih reprezentančnih rodov v zadnjem obdobju. Pod drobnogledom bo Bogdan Radivojević. Desno krilo Szegeda pa bi se lahko razletelo na igrišču le ob čvrsti obrambi, ki doslej ni bila ravno srbski zaščitni znak. Morda pa jo bo z uspešnimi posredovanji utrdil čuvaj mreže Veszprema Vladimir Cupara.

Skupina B (Dunaj):

> Češka

> Avstrija

> S. Makedonija

> Ukrajina

Črnogorci so na poti do EP presenetili aktualne svetovne in olimpijske prvake Dance, a kvalifikacije so druga zgodba, še zlasti na domačem igrišču. Na dlani je, da bodo morali za napredovanje v drugi skupinski del, ki ga bo gostil Dunaj, dobiti vsaj dve tekmi, kar pa bo težko. Moštvena povezanost, ki jo poudarja selektor Zoran Roganović, verjetno ne bo dovolj kot niti obrambe vratarja Nebojše Simića.

Belorusi so že stalnica na velikih tekmovanjih tako kot tudi Jurij Ševcov že lep čas vihti selektorsko taktirko. Načrtno delo v beloruskem (športnem) sistemu daje sadove. Belorusi stavijo na mešanico mladosti z Vladislavom Kulešem in izkušenj, ki jih pooseblja Boris Puhovski. Upravičeno se nadejajo, da bi lahko prekrižali načrte Črnogorcem in tudi Srbom, ki so jih pred dvema letoma na EP že ugnali.

Skupina C (Trondheim):

> Španija

> Nemčija

> Latvija

> Nizozemska

Skupina B

Dunajska skupina se zdi najbolj izenačena, a tudi najmanj kakovostna. Z gotovostjo lahko trdimo, da se nobena izmed četverice ne bo prebila v izločilne boje za odličja. Vloga papirnatega favorita nemara pripada Čehom, ki so bili s šestim mestom najprijetnejše presenečenje zadnjega EP, Ondrej Zdrahala pa je bil najboljši strelec zaključnega turnirja. Na Dunaju računajo tudi na številčno navijaško podporo. Selektorska naveza Jan Filip in Daniel Kudeš pa se nadeja, da bi lahko spet ustvarila tako uspešno rokometno zmes kot pred dvema letoma na Hrvaškem s čvrsto obrambo kot izhodiščem.

Avstrija bo (so)gostiteljica zaključnega turnirja po natanko desetletju. Primerjalno prednost domačega igrišča je dobro izkoristila in z devetim mestom dosegla najboljši izid na EP. Gostitelji bi nemudoma podpisali ponovitev tega dosežka. Avstrijsko reprezentanco je v zadnjem obdobju vodila skandinavska stroka, v prvi vrsti islandska, letos pa so ključe izbrane vrste dali Slovencu, kar je tudi svojevrstno znamenje zaupanja pred domačim EP. Kdo bi rekel, da bo Aleš Pajovič tako hitro in uspešno zaplaval v trenerske vode. V igralskih časih je bil znan po vzdevku “bum bum Pajo”, v avstrijskem dresu pa ima dostojnega naslednika v Nikoli Bilyku. Vprašanje pa je, če bo imel okoli sebe dovolj podpore na igrišču in tribunah.

Navijaške spodbude praviloma ne manjka Makedoncem. Potem ko so se v zadnjem obdobju zanašali na trenersko znanje iz tujine, so tokrat selektorsko rešitev poiskali kar doma. Dušan Brestovac je zanesljivo popeljal Severno Makedonijo skozi drugi del kvalifikacij, sicer pa se reprezentanca tudi na velikih tekmovanjih v zadnjem desetletju ni zadovoljila zgolj z obrobnimi vlogami. Res pa je, da je Kiro Lazarov (še) eno leto starejši. Maja jih bo dopolnil 40. V reprezentanci je še nekaj preizkušenih rokometašev, kot sta robustni Stojanče Stoilov in spretni Dejan Manaskov, v ospredje pa naj bi postopoma prišle tudi mlade sile. Skopski Vardar je na evropski vrh vendarle popeljala tujska legija.

Ukrajinci so se vrnili na veliko sceno tudi po zaslugi širitve zaključnega turnirja na 24 reprezentanc. Nazadnje so bili del elite leta 2010, ko je EP gostila prav Avstrija. Med potencialnimi nosilci njihove igre je nekaj rokometašev, ki so že igrali na EP pred desetletjem. Tudi najbolj uveljavljeni Sergej Onufrjenko, ki pa je načet. Selektor Sergej Bebeško, ki je leta 1992 kot igralec s tedanjo Skupnostjo neodvisnih držav osvojil zlato olimpijsko medaljo v Barceloni, lahko računa predvsem na uigranost reprezentančnega jedra člana lige prvakov, Motorja iz Zaporožja.

Skupina C

Žreb EP je spet povezal Latvijo in Nizozemsko, ki sta bili tekmici Slovenije v kvalifikacijski skupini. Obe sta novinki, ki sta izkoristili tudi širitev zaključnega turnirja. Že preboj na EP je uspeh, stvarnih možnosti za napredovanje v konkurenci rokometnih velesil Španije in Nemčije pa nimata. Tulipani v (dvoranskih) igrah z žogo sicer niso rokometni zelenci. Ne nazadnje so nizozemska dekleta pred slabim mesecem osvojila naslov svetovnih prvakinj.

Fantje so na rokometnem SP zaigrali že leta 1961. Prvenstvo so odprli prav proti (Zahodnim) Nemcem, ki so upravičili vlogo favorita in zmagali kar s 33:7. V ognjenem krstu na EP ponovitve takšnega scenarija sicer ne gre pričakovati, a Nizozemci si kaj več od znosnega poraza bržkone ne morejo obetati. Nizozemskih vezi z nemškim rokometom sicer ni malo. Veterana, vratar Gerry Eilers in Fabian van Olphen, sta pustila kar močan pečat v bundesligi, kjer še vedno igra nominalno prvi igralec Bobby Schagen. Sicer pa Nizozemci pod taktirko islandskega trenerja Erlingurja Richardssona gojijo kombinatoren in domiseln rokomet.

Latvijci pa se zanašajo na višino in topovski strel orjaka Dainiša Krištopansa. Lani je z Vardarjem osvojil evropski vrh, predvsem njegovi zadetki pa so Latvijo popeljali na EP. Kaj preostane selektorju Armandsu Uscinsu, ko bodo Krištopansa tekmeci odrezali od igre? Ne prav veliko.

Branilka naslova Španija še kar traja in vztraja v rokometnem vrhu, navkljub temu, da so nekateri že debelo zakorakali v 30. leta. Tudi kapetan Raul Entrerrios, ki se po koncu sezone poslavlja, Joan Canellas, Julen Aguinagalde in še kdo. Je pa selektor Jordi Ribera poskrbel za nekaj novih prijemov, raznovrstnost in tudi svežo kri. Pooseblja jo eno od odkritij zadnjega EP, desno krilo Ferran Sole. Špancem so evropski prestol prepustili prav Nemci, ki se lahko pohvalijo z najmočnejšo rokometno ligo na svetu, kar pa za reprezentanco ni bilo vselej in nujno dobro. Zgoščen in naporen klubski ritem tekem terja svoj davek. Še najbolj v obliki poškodb in načetosti.

Na nemško srečo je igralski nabor širok, kar se je najbolje videlo prav na poti do nepričakovanega evropskega naslova leta 2016. Selektor Christian Prokop se bo torej moral soočiti s podobnimi težavami kot njegov predhodnik, Dagur Sigurdsson, ki pa je v stiski vselej znal povleči pravega asa iz rokava. Strelskih rešitev na zunanjih položajih Nemcem ne manjka, kar je ob težavah na položaju srednjega zunanjega dobra novica za selektorja. Kapetan Uwe Gensheimer bo skrbel za strelsko učinkovitost s krila, a tudi s šestih oziroma sedmih metrov. Veliko pa bo odvisno tudi od vratarskega navdiha Andreasa Wolffa.


Najbolj brano