'Če vlade ne bodo stopile korak naprej, smo na poti v strašno trpljenje človeštva'

Gre za vprašanje preživetja človeštva na tem planetu, pred podnebno konferenco opozarjajo strokovnjaki in aktivisti. Še celo vedno diplomatska britanska kraljica je pred srečanjem voditelje opozorila, da jo jezijo ljudje, ki samo govorijo in ničesar ne naredijo.

"Kaj ne bi bilo čudovito, ko bi se na podlagi naših odkritij in odkritij znanosti narodi združili in na COP26 na tej prihajajoči konferenci končno nekaj naredili?" je dejal slavni britanski naravoslovec David Attenborough.

A nekaj so želje, drugo resničnost. Vprašanje klimatskih sprememb je v zadnjih letih postalo izrazito politična tema, ki deli družbo, politika pa ima težave s sprejemanjem ustreznih politik, saj to za določena območja pomeni ogromne ekonomske težave. Tehnološki razvoj na marsikaterem področju ne dohaja potreb, številni delavci imajo težave s prilagajanjem na nove potrebe trga dela, sprememba gospodarske paradigme je marsikje počasna, ker lahko pomeni tudi smrt podjetij. Vse to pa ima za posledico oklepanje starih vzorcev, ki ohranjajo navidezno stabilnost, za dolgoročno prihodnost pa predstavljajo veliko nevarnost.

"Če vlade – zlasti vlade G20 – ne stopijo korak naprej in ne prevzamejo pobude, smo na poti v strašno trpljenje človeštva. Vse države morajo dojeti, da pomeni star model razvoja smrt za njihovo ekonomijo in naš planet," meni generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres.

Po drugi strani naj bi zaradi podnebnih sprememb v prihodnjih letih milijoni ljudi zapuščali predvsem podsaharsko Afriko, južno Azijo in Latinsko Ameriko. Te migracije lahko povzročajo nevarna družbena vrenja, grozijo spopadi za vodo. Toda večina največjih onesnaževalcev v prvi vrsti vidi svoje trenutne potrebe.

"Zavzeti bi morali holistični pristop, vztrajati na preprečevanju tveganj. Pravilno bi morali krmariti med onesnaženjem, zmanjševanjem emisij, energetsko varnostjo, varnostjo dobavne verige in tem, da ljudje živijo normalno danes in jutri. Tako bomo odgovorili na tveganja, ki jih prinaša zelena tranzicija," pa pravi kitajski minister za ekologijo in okolje Sun Zhen.

Kitajska, ena največjih onesnaževalk na svetu, je danes objavila svoj osvežen načrt zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Toda kitajskega voditelja na podnebni konferenci ne pričakujejo, prišel naj bi le njihov pogajalec. Enotna zavezanost spremembam na globalni ravni tako ostaja vprašljiva. Tudi v luči dejstva, da marsikje število podnebnih skeptikov presega število tistih, ki zaupajo znanosti.

V oddaji 24UR ZVEČER je bila gostja klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, članica medvladnega odbora za podnebne spremembe pri ZN. Na vprašanje, kaj konkretno si obeta od podnebnega vrha v Glasgowu, je odgovorila, da so njena pričakovanja velika, čeprav morda neupravičeno. Poudarila je, da od Pariškega sporazuma mineva že šest let, pa še vedno ni jasno, kako ga uresničiti. 

Cilj, ki so si ga voditelji držav postavili pred šestimi leti v Parizu, da bi dvig temperature omejili na stopinjo in pol, se ji zdi težko uresničljiv. Bi pa recimo že v tem desetletju morali zapreti kar 3000 elektrarn na premog, skoraj eno na dan, če bi hoteli to doseči.

Tudi to, da na vrhu v Glasgowu ne bo Ši Džinpinga, predsednika Kitajske, ki je največja onesnaževalka, pa tudi ne ruskega predsednika Vladimirja Putina, ni dober znak.

Vsi cilji, ki jih države postavljajo glede podnebja, so še vedno odmaknjeni v prihodnost. Ogljično nevtralnost naj bi dosegli šele leta 2050, čez 30 let. Medtem pa smo lani kljub epidemiji covida-19 v ozračje izpustili rekordno koncentracijo toplogrednih plinov. Kaj se bo zgodilo s planetom, če se bomo še naprej tako obnašali? "Tisti scenarij, ki si ga najmanj želimo - zelo močne podnebne spremembe," opozarja Kajfež Bogatajeva.

Kje je v tej zgodbi Evropa? "V ambicijah in tudi pri precej izdelanih načrtih gotovo na prvem mestu," ocenjuje klimatologinja. "Če bi ostale države sledile, mislim, da ta konferenca lahko uspe."