Toplarna bo poskusila Ljubljančane ogrevati z zemeljskim plinom

V Ljubljani se kar 80 odstotkov ljudi ogreva prek elektrarne in toplarne v Mostah. Za ogrevanje prestolnice v toplarni so do zdaj uporabljali indonezijski premog in lesno biomaso. Da pride toplota do več kot 100 tisoč stanovanj, je položenih kar 540 kilometrov cevi – kar je enako, kot je razdalja od Ljubljane do Beograda. 

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal ljubljanski župan Zoran Janković, naj bi vroči zagonski preizkusi v Te-TOL trajali nekaj tednov, nato pa bo steklo najprej preizkusno, nato tudi redno obratovanje ogrevanja s plinom.

V ljubljanskem javnem energetskem podjetju Energetika Ljubljana, ki upravlja s termoelektrarno-toplarno, so pred kratkim za STA pojasnili, da t. i. vroči zagon naprav nove plinsko-parne enote predstavlja prve poskuse obratovanja z zemeljskim plinom. Zagoni bodo trajali predvidoma nekaj tednov in po navedbah iz družbe predstavljajo pomemben mejnik pred začetkom poskusnega in nato rednega obratovanja enote. Tega načrtujejo za prihajajočo ogrevalno sezono.

Pretežni del količin zemeljskega plina za obratovanje nove plinsko-parne enote so po navedbah podjetja že zagotovili, in sicer prek največjega slovenskega veletrgovca z zemeljskim plinom Geoplina, preostanek pa bodo zakupili do konca leta prek preostalih domačih in tujih veletrgovcev. Predvidena letna poraba plina bo okoli 1560 gigavatnih ur.

Toplota iz plinsko-parne enote, ki je stala 145 milijonov evrov brez davka, bo predstavljala približno 60 odstotkov vse potrebne letne toplote za Ljubljano, z njo pa bodo po današnjih besedah Jankovića pomembno zmanjšali tudi izpuste toplogrednih plinov v ozračje.

Zemeljski plin kljub pretresu na energetskih trgih

V javnem podjetju Energetika Ljubljana kljub pretresom na trgu plina zaradi vojne v Ukrajini niso ustavili naložbe v novo plinsko-parno enoto. Dela za njeno postavitev so stekla jeseni 2020. Enoto je dobavilo in postavilo grško podjetje Mytilineos Holdings, gre pa za tehnologijo nemškega Siemensa, nadomestila bo dva premogovna bloka. Tretji blok, ki so ga leta 2008 predelali za sokurjenje premoga in lesne biomase, bo ostal v obratovanju. Po napovedih občine naj bi se tako uporaba premoga zmanjšala za 70 odstotkov.

Kaj pa je za omenjeno investicijo pomenil ruski napad na Ukrajino in njegove posledice za energetske trge? V Energetiki so marca lani za STA odgovorili, da projekt predstavlja zelo pomemben korak v umikanju premoga iz Ljubljane in da je tako energetsko kot okoljsko zelo pomembna naložba.

Plinsko-parna enota bo sočasno proizvajala elektriko in toploto, zato se po prepričanju podjetja ne sme gledati samo na strošek energenta, temveč tudi na prihodke od prodaje elektrike in toplote. Takrat so izpostavili, da v Ljubljani na leto potrebujemo več kot 1100 gigavatnih ur toplotne energije in da za to potrebujemo zanesljiv energent. Zemeljski plin so zato videli kot zelo zanesljiv vir za proizvodnjo toplote in kot primeren energent za zeleni prehod.