Zdravje > Aktualno
1857 ogledov

Zdravniki kot "dvoživke": Je popoldansko delo vzrok za čakalne vrste?

Zdravniki Profimedias
V Levici menijo, da je popoldansko delo vzrok za čakalne vrste, ker da zdravniki zato manj delajo v svoji primarni ustanovi. Nekateri pa so nasprotno prepričani, da popoldansko delo pomaga krajšati čakalne vrste.

Člani odbora za zdravstvo so na današnji nujni seji razpravljali o popoldanskem delu zdravnikov. 

Predstavnik predlagateljev Miha Kordiš (Levica) je uvodoma pojasnil, da je "popoldansko delo zdravnikov postala razširjena, odkrita in za oblast očitno sprejemljiva praksa".

Po njegovi oceni gre za element zdravstvenega sistema, ki vodi v korupcijska tveganja, lažno evidentiranje delovnega časa, preskakovanje in podaljševanje čakalnih vrst, privatizacijo in siromašenje zdravstvenega sistema ter pretakanje javnih sredstev v profite zasebnikov.

V Levici zato predlagajo, da ministrstvo za zdravje in vlada v roku 30 dni pripravita spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bodo zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih in koncesionarjih prepovedovale popoldansko delo pri zasebnih izvajalcih.

Vladi predlagajo tudi, da naj dohodke od dopolnilne dejavnosti obdavči skupaj z dohodki osnovnega dela, da pripravi pravno podlago za prepoved opravljanja zdravstvene dejavnosti kot samostojni podjetniki in da pripravi analizo stanja, iz katere bo razvidno, koliko dodatnih programov je potrebnih, da se skrajša čakalne vrste.

Težave zaradi pomanjkanja kadra

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je poudarila, da bi bilo zdravstveni sistem treba posodobiti, pred očmi pa da je vedno treba imeti potrebe bolnika. Velik del težav po njenem mnenju izvira iz pomanjkanja kadra, ki ga je na nekaterih področjih v zdravstvu manj, kot je povprečje Evropske unije.

Fortejeva je opomnila, da se v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti delavcu v zdravstvenemu sistemu delo pri drugem delodajalcu omogoči le, če izpolnjuje vse obveznosti pri primarnem delodajalcu. Opozorila je, da država ni storila ničesar, da bi bili "bolj pridni bolj nagrajeni".

Pomanjkanje zdravnikov je izpostavila tudi Sladjana Jelisavčić iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Na ZZZS zato po njenih besedah pozdravljajo večanje vpisa na medicinske fakultete. Jelisavčićeva je opozorila tudi na "veliko dopusta, ki ga imamo v javnem sektorju". Po njeni oceni bi bilo treba odpreti tudi to vprašanje, saj bi s krčenjem dopusta večali število delovnih dni.

Po njenih besedah bi bilo treba zdravnike stimulirati, da bi več delali v svoji primarni ustanovi, ne pa zgolj prepovedati delo drugje.

Predstavnik zdravniške zbornice Matej Beltram, ki je hkrati zdravnik zasebnik brez koncesije, je izrazil nasprotovanje, da se zdravnike naziva z "dvoživkami". Po njegovi oceni namreč "popoldansko delo zdravnikov ni vzrok, ampak posledica dolgih čakalnih dob".

Beltram: V dobro razvitih zdravstvenih sistemih je po besedah Beltrama zasebno zdravstvo dopolnitev javnega, meje pa so jasno določene.  Slovenski bolniki vplačujejo v sistem ZZZS, do storitev pa ne pridejo, ko jih potrebujejo.

Predsednik strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Igor Dovnik je poudaril, da je "razpolaganje s tem, kar delaš v prostem času, človekova temeljna pravica". S prepovedjo popoldanskega dela zdravnikov pa bi po njegovem mnenju zdravnike omejili, da v prostem času delajo, kar znajo.

Poslanka Mojca Škrinjar (SDS) je razloge za čakalne vrste iskala v omejenosti denarja v zdravstveni blagajni in v pomanjkanju zdravnikov. Po njenem mnenju je vseeno, če nekdo zdravstveno oskrbo išče v javnem ali zasebnem sektorju, pomembna je le kakovost oskrbe in da je denar pravično razporejen.

Kot je povedala Škrinjarjeva, bi morali vsakršno kršitev delovnega časa sankcionirati posamezni predstojniki. Čakalne dobe bi bile po njeni oceni še daljše, če nekateri zdravniki ob rednem delu ne bi delali tudi v drugih zavodih.

Kordiš pa je menil, da po osmih urah kakovostnega rednega dela posamezni zdravnik ni zmožen delati še popoldne. "To ne gre, izgorel boš, delal napake in škodoval pacientom," je povedal Kordiš. Dodal je, da se zaveda kadrovskih primanjkljajev v zdravstvu, a da ti niso edini razlog za čakalne vrste.

dezurni@media-styria.si

Komentarjev 10
  • Ender3 15:11 20.september 2021.

    Kar se omenja, je že dolgo znano in zgolj vrh ledene gore. Skupni imenovalec je zdravniški ceh, kateremu so prioriteta zgolj zasluški in družbena pomembnost. Ta umetna kriza jim je še dodatno pisana na kožo, še manj delajo posledično ne/odgovarjajo ...prikaži več na zavodu je dosti čakajočih, a se jim zaposlitve ne omogoča, ker bi sicer zaposlenim ovratnikom omejili status dvoživk.Sistem bi se že davno zlomil, če ne bilo požrtvovalnega negovalno tehničnega kadra, ki ni samo kadrovsko podhranjen,je izkoriščan!

  • Avatar bobnar53
    bobnar53 14:58 20.september 2021.

    Ranocelniki so postali samo še šamani in vrači, saj za take denarje, kot jih oni mlatjo za nič dela, ne potrebuješ medicinske izobrazbe ampak tečaj iz "Zdravilstva za samouke in poznavanje ekonomija pri nategu države in pacientov!"

  • rd2dmk2 14:33 20.september 2021.

    hm policajev in soldatov tud manjka, pa še njim dovolite da delajo popoldne.. policaj si nabavi radar pa hajd na en ovinek. pri delu za državo samo "nabirajo" stranke..naj se javijo vsi tisti, ki so prišli k specialistu v dražvni ...prikaži veči shemi, ki mu med pregledom prišepne, če želiš hitro obravnavo , pridi k meni privat ( za primer zobarji ). in tako nastajajo vrste..ZZZS ne preverja kaj v resnici se počne , ampak samo odkluka štemplane ure.