Začnimo s prihajajočimi razpisi za naložbe v turizem, prezentacijo o tem pa si lahko ogledate na koncu reportaže. Kot je povedala Ksenija Flegar , v. d. generalne direktorice direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu, že pripravljajo nov razpis iz pobude REACT EU, ki je eden največjih programov novega instrumenta Evropske unije za okrevanje po pandemiji COVID-19, imenovanega Next Generation EU. Razpisali bodo 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev za naložbe na dveh področjih turizma. Tako bodo z 20 milijoni evrov podprli nastanitve višje kakovosti, ki imajo najmanj tri zvezdice, s 30 milijoni pa prestrukturiranje gorskih centrov v celoletna gorska središča za aktiven oddih.
Pri nastanitvah višje kakovosti bodo financirali naložbe v trajnostno in kakovostno preoblikovanje hotelov, motelov, gostišč, penzionov in kampov, ki bodo prinesle dvig kakovosti in dodane vrednosti. Po besedah Ksenije Flegar se turistične kmetije ne bodo mogle prijaviti na ta razpis. Podprli bodo novogradnje in tudi obnove s poudarkom na butičnosti, avtentičnosti, lokalni identiteti in personaliziranih doživetjih. Pri prestrukturiranju gorskih centrov pa bodo podprli tudi investicije v žičniško in spremljajočo infrastrukturo. Nepovratna sredstva za ta razpis bodo izplačana v letih 2022 in 2023.
V 2022 še en razpis za nastanitve višje kakovosti
Prihodnje leto bo objavljenih več razpisov za turizem, zanje bo iz sklada za okrevanje in odpornost NOO skupaj na voljo 80 milijonov evrov nepovratnih sredstev, zadnja izplačila teh sredstev pa bodo v letu 2026. »Največ, 69 milijonov evrov bomo zopet razpisali za nastanitve višje kakovosti. Na ta razpis, ki bo objavljen predvidoma v prvem četrtletju 2022, se bodo lahko prijavile tudi turistične kmetije, ki se ne morejo prijaviti na prej omenjenem razpisu iz pobude REACT EU. Za javno turistično infrastrukturo bomo namenili deset milijonov evrov, nekaj denarja pa tudi za nadgradnjo Zelene sheme slovenskega turizma,« je še povedala Ksenija Flegar. Spomnimo, z Zeleno shemo slovenskega turizma spodbujajo razvoj trajnostnih destinacij, namestitev, naravnih parkov, turističnih agencij, atrakcij, restavracij in celo plaž. Prepoznate jih po znaku Slovenia Green, ki ga ima 157 ponudnikov in destinacij.
Druge razpise, ki jih še načrtuje gospodarsko ministrstvo, najdete na koncu reportaže v prezentaciji Ksenije Flegar za webinar.
Foto: Agrobiznis
»Na razpisu vam lahko odobrijo le delno, do 75-odstotno sofinanciranje naložbe. Nepovratna sredstva izplačajo šele po končani investiciji in predložitvi uporabnega dovoljenja. Investitor mora s posojilom in lastnimi sredstvi sam zagotoviti denar za celotno naložbo,« pravi Ana Kovačič iz podjetja Tiko Pro (na sliki levo spodaj). »Zaradi lockdowna med epidemijo prihaja do zamud pri izvedbi naložb v gostinstvo in turizem. Težave so tudi pri sofinanciranju teh projektov. Gradbeni in drugi materiali so se letos precej podražili, končni stroški naložbe bodo višji, investitor pa bo po koncu investicije dobil toliko nepovratnih sredstev, kot so mu jih na razpisu odobrili pred podražitvijo,« pravi Karin Harb, vodja projektov v podjetju Tiko Pro (na sliki desno spodaj). »V vlogi na razpis je težko realno oceniti vse stroške novogradnje, še težje pa predvideti prihodke, ki jih bo prinašala naložba. Konec leta 2020 so nam odobrili nepovratna sredstva za gradnjo apartmaja iz konoplje, in sicer za polovico stroškov. Letos se je gradnja začela, po letošnjih podražitvah bodo stroški višji za 30 odstotkov, dejansko sofinanciranje pa bo manjše od odobrenega 50-odstotnega,« pravi Nataša Gerič Pal iz Evitela (na sliki desno zgoraj), ki širi manjše počitniško naselje Goričke iže na Goričkem. Na webinarju je opisala svoje izkušnje s financiranjem tega projekta na razpisu gospodarskega ministrstva za naložbe v turizem na degradiranih območjih.
Nepovratna sredstva pridejo šele po koncu naložbe
Nekaj nasvetov za uspešno prijavo na razpis, kjer ponujajo posojilo ali nepovratna sredstva, je dala Ana Kovačič, vodja trženja in prodaje v podjetju Tiko Pro. »Četudi se prijavljate na razpis za nepovratna sredstva, morate vedeti, da vam bodo odobrili le delno sofinanciranje projekta. Stopnja sofinanciranja navadno znaša od 30 do 75 odstotkov vrednosti celotne naložbe. V razpisu je lahko naveden tudi najvišji znesek podpore za naložbo,« pravi Ana Kovačič. Opozarja še, da so nepovratna sredstva izplačana šele po končani naložbi ali delu naložbe, kar upravičenec dokaže z oddajo ustreznih dokazil. »To pomeni, da morate sami zagotoviti denar za celotno naložbo bodisi iz lastnih sredstev bodisi s posojilom,« dodaja. Da bo prijava na razpis uspešna, je treba priložiti realna poslovni in finančni načrt, realne cilje in kazalnike ter skrbno izbrane ponudbe izvajalcev del.
Pri izvajanju in financiranju naložb se zapleta
»Turistični ponudniki načrtujejo nova vlaganja v razvoj. Zaradi korone nastajajo zamude pri izvajanju takšnih naložb, zapleta se tudi pri financiranju. Lockdown med epidemijo je za več mesecev ustavil tudi te naložbe, obnove in novogradnje zamujajo. Zaradi večmesečnega zaprtja ponudniki ne dosegajo načrtovanih prenočitev in prihodkov, ki so jih navedli v prijavi na razpis, na katerem so jim odobrili sofinanciranje. Letos so se podražili tudi gradbeni in drugi materiali, končni stroški naložbe bodo za več deset odstotkov višji kot v prijavi na razpis. Vsa ta odstopanja prinašajo dodatno administrativno delo in veliko pojasnjevanj skrbniku razpisa. Rešujemo en zaplet za drugim,« dodaja Karin Harb, vodja projektov v podjetju Tiko Pro.
Tržnica na borjaču med top sto trajnostnimi zgodbami
Na webinarju smo slišali še, kako Regijska razvojna agencija ROD Ajdovščina razvija spletno Tržnico na borjaču in povezuje kmetije na Vipavskem s kupci. Čeprav ta spletna tržnica deluje manj kot leto dni, jo je organizacija Green Destinations uvrstila na seznam top sto trajnostnih zgodb (Top 100 Destination Sustainability Stories). Tanja Krapež , koordinatorica projektov v Regijski razvojni agenciji ROD Ajdovščina, je napovedala, da bodo kmetije in kupce spomladi povezovali v živo na pravi tržnici v Ajdovščini. Še vedno bodo lokalne kmetije, njihove pridelke in živila promovirali na spletu in družbenih omrežjih.
Tržnica na borjaču po spletu slabo leto že povezuje kmetije iz Vipavske doline s kupci. Spomladi jo bodo promovirali tudi na pravi tržnici v Ajdovščini in tam v živo povezali kmetije s kupci.
V Bohinju bolj spodbujajo kmetijstvo
V zadnjih desetih letih se je število prenočitev v Bohinju skoraj podvojilo, število kmetij pa skoraj prepolovilo. Kar pridelajo, na večini kmetij tudi sami pojedo. Kmetijstvo ohranja obdelano kulturno krajino, na bohinjskih planinah se poleti pasejo krave, njihovo mleko predelujejo, taki prizori pa privabljajo turiste. Kako se bo kulturna krajina spremenila, če kmetijstva ne bo več, so se vprašali v Turizmu Bohinj .
Foto: Agrobiznis
»Če na Bohinjskem ne bomo povečali kmetijske pridelave, bo to slabo za turizem. Kmete, zlasti mlade, spodbujamo, da povečajo obseg kmetovanja. Čez nekaj tednov bo zaživela digitalna platforma, s katero bomo povezali kmetije in gostince ter optimizirali nabavo,« pravi Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.
»Pred letom in pol smo se vključili v pripravo strategije o razvoju kmetijstva v Bohinju. Določili smo si povezovanje kmetijstva s turizmom, saj turizem porablja kmetijske pridelke in uporablja kulturno krajino. V Turizmu Bohinj smo celo zaposlili nekoga, ki bo spodbujal večjo kmetijsko pridelavo. Eden težjih izzivov bo spremeniti razmišljanje, da se turizem splača bolj kot kmetovanje. Ocenjujemo, da v Bohinju porabimo za 7,9 milijona evrov kmetijskih pridelkov, za slabega pol milijona pa prodamo pridelkov iz Bohinja, kar pomeni, da je veliko prostora za povečanje pridelave, v to spodbujamo zlasti mlade kmete. To želimo doseči tudi z digitalno platformo, s katero bomo najprej povezali 15 ali več kmetij in osem gostincev, optimizirali nabavo in najprej kar v Turizmu Bohinj poskrbeli za distribucijo, potem pa računamo, da nas bo zamenjala zadruga. Na platformi bomo predstavili tudi ponudnike iz Bohinja, ki svoje pridelke tržijo pod kolektivno destinacijsko znamko Bohinjsko. S platformo začenjamo povezovati kmetije in gostince na Bohinjskem, nato pa bomo povezali tudi kmetije in gostince v vseh 12 občinah na območju Julijskih Alp,« je med drugim na webinarju povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj.
Po vzoru istrskega zajtrka so letos prvič ponudili bohinjski zajtrk iz dobrot s tamkajšnjih kmetij. Ponujajo mesnega, vegetarijanskega in ribjega ter dostavo v apartma in sobo. V prvi sezoni so po Langusovih besedah pr0dali lepo število bohinjskih zajtrkov.
Foto: Mitja Sodja
V zadnjih desetih letih se je število prenočitev v Bohinju skoraj podvojilo, število kmetij pa skoraj prepolovilo. To je resna težava, saj kmetijstvo ohranja obdelano kulturno krajino, na bohinjskih planinah se poleti pasejo krave, mleko predelajo v sir, taki prizori pa privabljajo turiste.
Radovljica pred novo razvojno strategijo
V Radovljici so se pred 11 leti odločili, da bodo turizem gradili na naravi, obrteh in kulinariki, ki sloni na 200-letni tradiciji gostiln. Gostinci so na pobudo chefa Uroša Štefelina in Marcele Klofutar postali partnerji, skupaj gradijo mrežo lokalnih dobaviteljev in dogodke, kot je novembrski kulinarični festival Okusi Radol'ce, na katerem devet gostincev pripravi degustacijski meni iz lokalnih sestavin. Tokrat bo zadnjič sodelovala tudi Vila Podvin iz Mošenj, saj se chef Uroš Štefelin in Marcela Klofutar z vso ekipo decembra selita v hotel Linhart v središču Radovljice. Na festivalu Okusi Radol'ce sodelujejo še gostilne Kunstelj, Avguštin, Lectar in Pr' Tavčar, gostišči Tulipan in Draga ter restavraciji Center in Tabor .
Foto: Arhiv Turizma Radovljica
»Radovljica potrebuje posebno strategijo za razvoj kmetijstva in turizma. Pripravljamo nova kulinarična doživetja na kmetijah, zaživel bo tudi kmetijski inkubator kot valilnica novih idej in znanj,« pravi Nataša Mikelj, direktorica Turizma Radovljica.
Ker se izteka strategija za razvoj turizma, v občini Radovljica pripravljajo nov razvojni načrt. O potencialih v turizmu, kulturi in kmetijstvu so razpravljali na eni izmed delavnic in se odločili, da pripravijo skupno strategijo za razvoj kmetijstva in turizma. Mladi kmet Tilen Praprotnik , ki vodi manjšo, a uspešno zelenjadarsko kmetijo Vegerila, se povezuje z drugimi kmetijami, s katerimi bodo skupaj oskrbovali več gostiln.
Foto: Jure Makovec
Tilen Praprotnik na ekološki kmetiji Vegerila v Lescah na slabega pol hektarja prideluje več kot 60 vrst zelenjave in zelišč na leto. Povezuje se z drugimi kmetijami na območju Radovljice, da skupaj lažje oskrbujejo gostilne. Svoje znanje o kmetovanju ter uporabi digitalnega orodja za načrtovanje posevkov in opravil pa bo v kmetijskem inkubatorju delil z drugim mladimi kmeti.
»Načrtujemo nova doživetja, kot je Kmetova miza (Farmer's Table), kjer bi na kmetiji postavili mizo, na njej pa postregli jedi, ki bi jih kuharski chef pripravil iz tam pridelanih svežih sestavin. Z biodinamično kmetijo Brinšek, ki je na našem koncu edina pridobila certifikat Demeter, se dogovarjamo, da bi gostom ponudili ogled kmetije s pokušnjo njihovih izdelkov. Načrtujemo celo kmetijski inkubator, kjer bodo kmetje dobili znanje in mentorje za trajnostno kmetovanje, razvoj kmetije in podobno,« je povedala Nataša Mikelj, direktorica Turizma Radovljica.
Januarja prvi kulinarični festival Okusi Škofjeloškega
»S korono je zraslo povpraševanje po lokalnih pridelkih in hrani, ki jo kmetije na Škofjeloškem že 20 let tržijo tudi pod kolektivno znamko Babica in dedek. Ta znamka obsega 485 izdelkov 40 lokalnih ponudnikov. V prihodnje želimo vanjo vključiti nove ponudnike, kar pri več kot 800 dopolnilnih dejavnostih na naših kmetijah verjetno ne bo težko. Poleg tega bomo povečali promocijo, prodajo in prepoznavnost te kolektivne znamke,« je povedal Gašper Kleč , direktor Razvojne agencije Sora , lastnice znamke Babica in dedek. Kako čim več lokalne hrane spraviti v gostilne in turizem, je zanj velik izziv.
Foto: Agrobiznis
»Čim več lokalne hrane želimo spraviti v gostilne in turizem. Jedilnike iz lokalnih sestavin bomo promovirali na kulinaričnem festivalu Okusi Škofjeloškega, ki ga bomo prvič pripravili januarja 2022, za sodelovanje pa se zanima 15 gostincev,« pravi Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije Sora.
In kaj načrtujejo v strategiji trajnostnega razvoja turizma Škofjeloško 2027? Na prvem mestu je rojstvo nove kolektivne znamke Okusi Škofjeloškega , ki bo sinonim za n ajboljšo oziroma premijsko ponudbo. Navezovanje gostincev na lokalne kmetije želijo še utrditi, tudi s prvim kulinaričnim festivalom Okusi Škofjeloškega, ki ga bodo s 15 gostinci prvič izpeljali januarja prihodnje leto, ustvarjajo ga po vzoru Radovljice. V Škofji Loki bodo odprli degustacijsko-prodajni center, pospeševali bodo kratke nabavne verige v turizmu in razvijali nova kulinarična doživetja.
Foto: Nace Zavrl
Razvojna agencija Sora želi tudi druge gostince na Škofjeloškem spodbuditi, da bi se zgledovali po Gostišču Tolc iz Spodnje Sorice (na sliki je njihov krožnik) ter Gostilni in vinoteki Danilo iz Reteč, ki sta zgradili mrežo lokalnih dobaviteljev.
Konec avgust so skupaj z Regionalno razvojno agencijo BSC Kranj pripravili Dan gorenjskih dobrot na Brdu pri Kranju, kjer je svojo ponudbo predstavilo 40 kmetij iz vse regije, jedi iz gorenjskih sestavin pa sta pripravila in postregla kuharska chefa Uroš Štefelin in Tomaž Kavčič . Zaradi navdušenja nad štiri tisoč obiskovalci bodo prihodnje leto pripravili dva takšna gastronomska dogodka – vseslovenski dan domačih dobrot konec maja in dan gorenjskih dobrot avgusta. Že kmalu, 21. novembra, pa Gašper Kleč na Brdu pri Kranju napoveduje adventni sejem na Gorenjskem, na katerem se bodo predstavili rokodelci in ponudniki lokalne hrane.
Utrinki z Dneva gorenjskih dobrot na Brdu pri Kranju:
Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov.
Spremeni... Gastronomski turizem se prebuja tudi v Kranju
V Kranju in okolici deluje precej gostiln. »Spodbujali jih bomo, da se navežejo na dobavitelje lokalne hrane. Zgledujejo se lahko po Gostilni Krištof iz Predoselj pri Kranju in ekološki kmetiji odprtih vrat Pr' Končovc iz okolice Kranja, saj obe uporabljata 70 odstotkov lokalno pridelanih sestavin,« pravi Klemen Malovrh , direktor zavoda za turizem in kulturo Visit Kranj.
Foto: Agrobiznis
»Pred dnevi je občina Kranj sprejela novo strategijo za razvoj. Največji preboj bi radi naredili prav na področju gastronomskega turizma,« pravi Klemen Malovrh, direktor zavoda za turizem in kulturo Visit Kranj.
Občina Kranj je pred dnevi sprejela novo strategijo za razvoj. »Največji preboj bi radi naredili prav na področju gastronomskega turizma. Zato pripravljamo nova kulinarično-gastronomska doživetja, novo brošuro za kranjske gostince s kmetijami, da bodo lahko vzpostavili kratke lokalne dobavne poti,« poudarja Malovrh. Kmetijam v okolici Kranja želijo olajšati trženje pridelkov in izdelkov, ki jih bodo lahko dali na trg pod novo destinacijsko znamko.
Foto: Jaka Arbutina
Po uspehu s Kranjsko dolgo mizo, za katero so vseh sto vstopnic hitro prodali, razmišljajo, da bi to gastronomsko doživetje lahko preraslo v festvival dolgih miz, ki bi jih izpeljali v več mestih.
Skupaj z gostinci pa so v začetku septembra pripravili doživetje za gurmane Kranjska dolga miza, kakršne v tujini že poznajo, pri nas pa še ne. »Sedem kuharskih chefov je sestavilo jedilnik iz stoodstotno lokalnih sestavin, skupaj so pripravili degustacijski meni, jedi so nastajale pred očmi gostov. Tudi pri postrežbi je sodelovalo deset natakarjev iz sodelujočih gostiln. Vseh sto sedežev smo hitro razprodali. Dogodek je bil zelen, brez odpadkov, med dogodkom smo izračunavali ogljični odtis, in sicer o prihodu gostov, pripravi hrane in porabi energije,« opisuje Klemen Malovrh.
Dogodek je stal 22 tisoč evrov, s tem da so 2.700 evrov porabili iz občinskega proračuna, 20 tisoč evrov pa so zaslužili s prodajo vstopnic. »Razmišljamo, kako bi nadaljevali ta dogodek. Morda bo dolg miza prerasla v festival dolgih miz, ki bi jih izpeljali v več mestih,« še pravi Klemen Malovrh.
Posnetek do celotnega webinarja je dostopen na tej povezavi .
Prezentacija Ksenije Flegar o načrtovanih razpisih za turizem z webinarja Povezovanje turizma in podeželja :
Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov.
Spremeni...