»V četrtek ob približno 22.15 po moskovskem času, ko je letalo Su-34 ruskih zračnih sil opravljalo prelet nad mestom Belgorod, je prišlo do izrednega izpusta eksplozivnega sredstva,« je po navedbah ruskih tiskovnih agencij sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi. Ob tem niso pojasnili, ali je šlo za človeško napako ali so bile za »izredni izpust eksplozivnega sredstva« krive tehnične težave. Dodali so le, da preiskava incidenta poteka.
Dve ženski sta bili ranjeni, poškodovanih je bilo več stavb, pa je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa sporočil guverner regije Belgorod Vjačeslav Gladkov. Po eksploziji je v središču mesta nastal krater s premerom približno 20 metrov, poškodovanih je tudi več avtomobilov in električnih drogov.
Mesto Belgorod, ki ima približno 370.000 prebivalcev, je od ukrajinske meje oddaljeno približno 40 kilometrov. Ruska letala redno preletavajo mesto na poti v Ukrajino, hkrati pa je bila tudi regija že večkrat tarča ukrajinskega obstreljevanja.
Ukrajina ponoči znova odbila več ruskih napadov z droni
Ukrajinske zračne sile so danes sporočile, da so sestrelile osem od 12 iranskih brezpilotnih letalnikov tipa šahed, s katerimi je po njihovih navedbah Rusija ponoči napadla Kijev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Poročil o smrtnih žrtvah ali večji gmotni škodi ni bilo.
»Ukrajinsko glavno mesto je doživelo še en zračni napad,« je na Telegramu sporočil vodja vojaške uprave v Kijevu Sergej Popko. Po njegovih besedah je bilo ob približevanju mestu sestreljenih osem brezpilotnih letalnikov, pri čemer ni bilo poročil o smrtnih žrtvah ali večji gmotni škodi. Vendar pa je bila po besedah regionalnih guvernerjev zaradi ruskih napadov prizadeta infrastruktura v regijah Poltava in Vinica v osrednji Ukrajini, navaja AFP. Brezpilotni letalniki so bili domnevno izstreljeni iz ruske regije Brjansk, ki leži blizu meje z Ukrajino.
Droni tipa šahed, ki so zasnovani tako, da ob trku eksplodirajo, so že dlje časa eno glavnih sredstev ruskih zračnih napadov na ukrajinsko kritično infrastrukturo, zaradi katerih je pozimi na milijone Ukrajincev večkrat začasno ostalo brez toplote, vode in elektrike.
Nemški obrambni minister: Zdaj ni pravi čas za sprejem Ukrajine v Nato
Zdaj ni pravi čas, da bi se o tem odločali, je pozno v četrtek za nemško televizijo ZDF glede članstva Ukrajine v zvezi Nato dejal nemški obrambni minister Boris Pistorius, potem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ob obisku prvega moža Nata Jensa Stoltenberga v Kijevu pozval k povabilu njegove države v obrambno zavezništvo.
»Vrata so delno odprta, vendar zdaj ni pravi čas, da bi se o tem odločali,« je dejal Pistorius in namignil, da o sprejetju Ukrajine v Nato ni mogoče resno razpravljati sredi vojne, ki jo je februarja lani sprožila Rusija, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po njegovih besedah mora zavezništvo skrbno pretehtati vsak korak, kot je morebitna podelitev uradnega povabila Ukrajini. »Odločiti se je treba s hladno glavo in vročim srcem in ne obratno,« je poudaril.
Zelenski je sicer v četrtek ob nenapovedanem obisku Stoltenberga v Kijevu dejal, da je zdaj čas, da Ukrajina prejme povabilo v zavezništvo. Ob tem je Nato pozval, naj premaga odpor do pošiljanja nekaterih vrst orožja Kijevu, vključno z orožjem dolgega dosega in sodobnimi letali.
Generalni sekretar Nata je ukrajinskemu predsedniku obljubil nadaljnjo podporo, tako v boju proti ruskim silam kot na poti Ukrajine v zvezo. Kot je dejal, bodo članice zavezništva o njeni pridružitvi razpravljale na julijskem vrhu v litovski prestolnici Vilnius, kamor je povabljen tudi Zelenski. Časovni okvir za pristop Ukrajine sicer ni določen, je pa Stoltenberg, ki se danes udeležuje tudi srečanja kontaktne skupine za Ukrajino v nemškem Ramsteinu, poudaril, da bo morala Ukrajina vojno preživeti kot demokratična in neodvisna država, preden bo lahko postala članica zveze.
Zelenski je že lani jeseni v luči ruskega napada zaprosil za pospešen pristop njegove države k Natu. Naklonjenost temu so na srečanju v začetku meseca v Bruslju izrazili tudi zunanji ministri držav članic zveze. Po besedah Zelenskega bi vrh zveze Nato, ki bo v Vilniusu potekal 11. in 12. julija, »lahko postal zgodovinski«, če bi Ukrajina takrat res prejela uradno povabilo za vstop.
Obrambni minister ZDA: Podpora Ukrajini ostaja močna
Mednarodna podpora Ukrajini ostaja močna tudi po več kot letu dni ruske agresije, pa je danes ob začetku srečanja kontaktne skupine za Ukrajino v letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji dejal obrambni minister ZDA Lloyd Austin. Vodja Nata Jens Stoltenberg pa je potrdil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sprejel vabilo na julijski vrh Nata.
»Naša podpora svobodnim silam v Ukrajini je močna in iskrena,« je ob začetku srečanja kontaktne skupine pod vodstvom ZDA dejal Austin in dodal, da bo današnje srečanje kontaktne skupine osredotočeno na tri ključna vprašanja: zračno obrambo, strelivo in sredstva za Ukrajino. Po besedah ameriškega obrambnega ministra so članice kontaktne skupine Ukrajini doslej zagotovile 55 milijard dolarjev vojaške pomoči, od česar so 35 milijard dolarjev zagotovile ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Zavračamo mračno vizijo (ruskega predsednika Vladimirja) Putina o svetu, v katerem lahko tirani napadajo svoje miroljubne sosede,« je poudaril Austin. »Skupaj bomo poskrbeli, da bo Ukrajina imela vse, kar potrebuje za svobodno življenje,« je še dodal.
Medtem je generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki se je v četrtek mudil na nenapovedanem obisku v Kijevu, danes ob robu srečanja v Ramsteinu potrdil, da je Zelenski sprejel vabilo na vrh zavezništva, ki bo 11. in 12. julija v litovski prestolnici Vilnius. Ni še jasno, ali se bo ukrajinski predsednik vrha udeležil v živo ali prek video povezave, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
