Prejeli ga niso vsi tisti, ki bi ga morali, je opozoril.

Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov je DZ sprejel februarja in na njegovi podlagi so upravičenci aprila prejeli enkratni solidarnostni dodatek v znesku 150 evrov. Upravičenci so bili upokojenci, invalidi, prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, otroškega dodatka in dodatka za veliko družino ter rejniki.

A kot je danes sporočil zagovornik načela enakosti, so bili med upravičenci tudi tisti, ki ne trpijo energetske revščine oziroma ki nimajo nizkih dohodkov. Po drugi strani pa dodatka niso prejeli tisti ranljivi posamezniki, ki naj bi jim bil ukrep primarno namenjen.

Cilj takratne vlade, da bi s solidarnostnim dodatkom omilila posledice zvišanja cen energentov za najbolj ogrožene, je sicer prepoznal kot legitimen. Ocenil pa je, da za namen uvedbe tega posebnega ukrepa niso bile pripravljene analize, ki bi dokazovale manj ugoden premoženjski položaj nekaterih skupin upravičencev.

Solidarnostni dodatek po oceni zagovornika ne izpolnjuje pogojev po zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Vladi je zato priporočil, naj v prihodnje pri podobnih ukrepih utemelji kategorije upravičencev do dodatkov na izvedenih analizah. Prav tako naj pri določanju kategorij upravičencev upošteva njihovo premoženjsko stanje in dejansko nezmožnost zagotavljanja osnovnih energetskih potreb.

Zagovornik je kot neustreznega ocenil tudi čas izplačila solidarnostnega dodatka. Evropska komisija je jeseni 2021 pozvala članice k takojšnjemu ukrepanju. DZ je zakon sprejel februarja letos, solidarnostni dodatek pa je bil izplačan šele 14. aprila. To je več kot pet mesecev po pozivu komisije, in ko je bila kurilna sezona že končana, je še zapisal zagovornik.