Od Hude mravljice do Bacha
Člani umetniške družine Krajnčan se bodo na četrtkovem koncertu v ljubljanskih Križankah vsak na svoj način predstavili skupaj s Slovenskim mladinskim orkestrom pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh.
Romana Krajnčan: »Naš skupni imenovalec je, da karkoli delamo v naši družini, to delamo s srcem in predanostjo, ko sodelujemo, pa tudi s spoštovanjem dela eden drugega.«
Ljubljana – Po koncertu na nedavnem Glasbenem večeru pod grajsko lipo na vrtu gradu Khislstein, ko so se štirje glasbeniki iz družine Krajnčan prvič predstavili skupaj na istem odru in navdušili občinstvo, bodo Krajnčanovi – Lojze, Romana, Kristijan in Žigan – nastopili še v Ljubljani. V okviru jubilejnega, sedemdesetega Ljubljana festivala, bodo v četrtek, 25. avgusta, ob 20.30 v ljubljanskih Križankah nastopili v družbi 60-članskega Slovenskega mladinskega orkestra, ki ga vodi dirigentka Živa Ploj Peršuh. Orkester, ki je v goste povabil člane umetniške družine Krajnčan, deluje od leta 2019, vanj so vključeni nadarjeni mladi glasbeniki, doslej pa so se že predstavili tako domači kot tudi mednarodni javnosti. Program bo obsegal izbor glasbe različnih žanrov iz bogate ustvarjalnosti Krajnčanovih – tokratne aranžmaje je napisal Lojze Krajnčan – orkester pa bo zaigral še deli angleškega skladatelja Gustava Holsta in mehiškega skladatelja Arturja Márqueza.
V glasbeni družini
Vsi v družini Krajnčan so vsak na svojem ustvarjalnem področju izjemni in so vtisnili oziroma vedno bolj puščajo pečat v slovenski glasbi in plesu. Lojze, instrumentalist, skladatelj, aranžer in dirigent, Romana vokalistka in njuna sinova violončelist, bobnar in skladatelj Kristijan ter plesalec, pevec, performer in avtor glasbe ter tekstopisec Žigan. V različnih glasbenih projektih med seboj pogosto sodelujejo, čeprav se njihove ustvarjalne poti precej razlikujejo. O tem in njihovem sodelovanju na skupnem odru sem se pred koncertom pogovarjal z Romano in Lojzetom, ki sta v družino posadila glasbene korenine.
»Živo fascinira dejstvo, da smo uspešni vsak na svojem področju, predvsem pa jo navdušujeta oba sinova, ki sta ubrala samostojni, samosvoji in tudi širše gledano zelo unikatni umetniški poti. Navdušuje jo tudi, da pogosto v različnih projektih sodelujemo vsi v družini,« idejo dirigentke Slovenskega mladinskega orkestra Žive Ploj Peršuh in hkrati vabilo za skupni nastop pojasnjuje Romana in poudarja, da družinska glasbena zgodba sicer traja že desetletja.
Potem ko ju je združila skupna življenjska pot, sta Romana in Lojze spontano začela sodelovati tudi v glasbi. »Lojze, odličen džezovski glasbenik, je prišel iz študija v Ameriki, igral je v Big bandu, jaz sem pela v različnih zasedbah, ko se je rodil Kristijan, pa sva začela sodelovati pri ustvarjanju glasbe za otroke,« se spominja Romana, Lojze pa dodaja: »Namensko sva posnela kaseto za Kristijanovo vrtčevsko skupino, da bodo otroci imeli muziko in bodo lahko peli in plesali.« Kristijan je, še preden je šel v šolo, pel v zborčku pripravnice Glasbene šole Kranj, ki je sodeloval pri snemanju kasete Romana za najmlajše. Romana pove, da je najstarejši sin rasel s koncerti, ki jih je z Big bandom RTV imel oče, pri petih letih pa se je tudi že začel učiti violončelo. »Tako je že kot otrok sodeloval pri snemanju mojih otroških pesmi, kasneje pa še šansonov, ko je odigral tako violončelo kot bobne. Podobno pot je skoraj deset let kasneje imel tudi mlajši Žigan, ki je z mano predvsem skupaj prepeval. Kasneje se je odločil za ples. Je rekel, da ne bo kot mi, da se v umetnosti vidi na drugačen način,« pripoveduje Romana; da pa zdaj kombinira oboje, glasbo s plesom in gibom.
Lojze kot skladatelj in aranžer s sinovoma v zadnjih letih sodeluje pri različnih projektih. »V času epidemije, ko je koncertna dejavnost zamrla, sva z Žiganom v domačem studiu pripravila nekaj posnetkov z a capella glasom in tako imenovanim beatboxom. Prav veselje je videti to kreativnost mladih.« Romana pravi, da je bil to zelo hud čas za mlade ustvarjalce, a so ti vseeno iskali različne načine za delo.
Skupaj, čeprav različni
Krajnčanovi so znova združili moči pri pripravi programa za koncert. Strnili so glave in se odločili, koliko bo vsak iz lastnega opusa prispeval za koncert. Nato je prišel na vrsto oče Lojze? »Tako je. Jaz sem bil zadolžen za pisanje glasbe za orkester. Ideja predstaviti vso to raznolikost našega ustvarjanja mi je bila že v osnovi všeč in kot taka tudi izziv. Gradili smo na tem, da vsak predstavi svoje najboljše skladbe, Romana ima krasen glas in prav tako Žigan, ki sta na odru tudi prava frontmana,« pojasni Lojze, ki je za orkester priredil nekaj šansonov in po Živini želji tudi kultno Hudo mravljico. Žigan bo predstavil dve svoji skladbi iz zadnjega obdobja, nekaj posebnega pa bo zagotovo tudi priredba znamenitega Brandenburškega koncerta št. 3 J. S. Bacha, pri kateri bosta kot solista nastopila skupaj s Kristijanom. Združila bosta džez in klasiko.
Tudi on je prispeval precej raznolik program, poleg Tanga in Requiema še priredbo ljudske Zeleni Jurij. »Kristijan se v naši družini najbolj poglobi v glasbo, vselej kadar snuje skladbo, podobno kot režiserji opravi raziskavo in temo razdela v socialnem, političnem, filozofskem, verskem smislu. Zanima ga mitologija in z Zelenim Jurijem se nekako vrača v poganske čase,« program starejšega sina razlaga Lojze. »Seveda sem se pri aranžiranju skladb zavedal, da gre za priložnostni in ne stalni orkester, ki recimo vadi vsak dan. Če mladi lahko pridobijo določeno muzikalnost z entuziazmom in zagnanostjo, pa seveda od njih ne morem zahtevati tehnično preveč zahtevnih skladb. Lepše jih je poslušati, kako z veseljem muzicirajo, kot pa, da se borijo s pretežkimi notami.«
Oba sogovornika z radostjo pričakujeta četrtkov koncert, prepričana pa sta, da enako velja za sinova. »Naš skupni imenovalec je, da karkoli delamo v naši družini, to delamo s srcem in predanostjo, ko sodelujemo, pa tudi s spoštovanjem dela eden drugega,« poudari Romana, njen mož pa doda, da se mu zdi, da ne le kot posamezniki, ampak tudi kot družina na istem odru znajo izstopiti iz nekega »predalčkanja«, ki je za naše glasbene ustvarjalce tako značilno. »Igrali bomo tako Bacha kot Hudo mravljico – to lahko narediš samo z mladinskim orkestrom.«
Krajnčanovi pa s tokratnim koncertom zagotovo še ne bodo rekli zadnje. »Naša družina je postala mednarodna in na kakšnem skupinskem nastopu se bosta v prihodnje morda pridružila tudi Žiganova partnerka Kristyna, plesalka in koreografinja čeških korenin, in Kristijanova Tsarina, klasična pianistka, po rodu iz Bolgarije,« prihodnost Krajnčanov napoveduje Romana.