Teden Zgodbe z zahodne strani
Na Ljubljana Festivalu so, kot že vsa leta prej, poskrbeli, da bodo predstavili občinstvu kakšnega od velikih svetovnih muzikalov. Tokrat je na sporedu Zgodba z zahodne strani (West Side Story) v angleški produkciji in pod režiserskim ter koreografskim vodstvom Mykala Randa v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod glasbenim vodstvom Michaela Bradleyja. Na programu Poletnega gledališča Križank je do petka.
Posebnost tega muzikala ni v zgodbi, ki je le še ena različica Shakespearove ljubezenske drame Romeo in Julija, ki je črpal iz še starejših, antičnih vzhodnih zgodb, temveč, da je nekdo prvič napisal glasbo samo za ta muzikal. Zato se temu muzikalu pravi Bernsteinova Zgodba z zahodne strani. Osnova je bila knjiga Arthurja Laurentsa, po njej je napisal libreto prav tako znameniti Stephen Sondheim, režiser in koreograf izvirne produkcije pa je bil Jerome Robbins.
Zgodba o rivalstvu med najstniškima tolpama
Zgodba je postavljena v sredino petdesetih let prejšnjega stoletja, na Upper West Side (Zgornja zahodna stran) Manhattna v New Yorku, takrat večrasno delavsko sosesko. Muzikal raziskuje rivalstvo med najstniškima uličnima tolpama Jets in Sharks. Slednji so Portoričani, jetsi pa belci. Glavni protagonist je mladi Tony, nekdanji član jetsov in najboljši prijatelj vodje tolpe Riffa, ki se zaljubi v Mario, sestro Bernarda, vodje sharksov. Zgodba se konča tragično. Na odru Poletnega gledališča Križank bo vlogo Tonyja odigral Adam Filipe, Marie pa Rosalia Morales.
Zgodba z zahodne strani je ena od največjih glasbenih uspešnic 20. stoletja. Premiera leta 1957 je doživela kar 732 ponovitev, čemur je sledila turneja po vseh večjih mestih ZDA z 249 ponovitvami.
Zgodba z zahodne strani je bila precejšen odmik od tradicije muzikalov – snov je bila takrat aktualna, zgodba pa se konča tragično. Glasbo je napisal, kot omenjeno, dirigent in skladatelj Leonard Bernstein, ki je na koncertne odre postavljal dela velikanov klasične glasbe. Kritiki so opisali muzikal kot provokativen in umetelen spoj glasbe, plesa in zgodbe, ki uteleša utrip in sladkobo mesta, ki nikoli ne spi. Zanj so značilni prefinjena glasba, bogati plesni prizori in osredotočenost na družbene probleme, kar je bila prelomnica v glasbenem gledališču. Muzikal obstaja tudi v številnih filmskih različicah, pod najnovejšo se je kot režiser podpisal Steven Spielberg.
V Ljubljani premiera nove postavitve in štiri ponovitve.
Izvirna postavitev muzikala je na Broadwayu doživela še tri različice.
Elizabeth Taylor je nastopila v izvirnem muzikalu.
Zgodba z zahodne strani je doživela izjemen uspeh tudi na londonskem West Endu.
Mykal Rand je poudaril izjemnost muzikala, kar zadeva glasbo in obravnavanje takrat aktualnih družbenih tem v Združenih državah Amerike, ki so žal še vedno aktualne. »Ker je to velika produkcija, je postavitev muzikala za nas poseben izziv, vendar imamo izjemno zasedbo. To je velika in pomembna zgodba, ki jo je treba povedati, prav tako je to zgodba, ki jo je užitek gledati in poslušati.«
