Po letih 2006, 2007 in 2015 so Koprčani še četrtič postali zmagovalci slovenskega pokala in so zdaj na večni lestvici sami na tretjem mestu za Mariborom (devet pokalnih lovorik) in Olimpijo (šest). Bravo je prvič v komaj 16-letni klubski zgodovini igral v finalu tega tekmovanja, a po porazu ostal tudi brez nastopa v kvalifikacijah v evropskih tekmovanjih v naslednji sezoni. Ljubljančanom bi zmaga prinesla premiero v Evropi, sta se pa poraza Brava najbolj razveselili Olimpija in Mura. Zaradi takšnega razpleta finala v Celju zdaj v kvalifikacije za konferenčno ligo v naslednji sezoni pelje tudi četrto mesto v prvi slovenski ligi, ob morebitnem porazu Kopra pa bi četrtouvrščeni v domači ligi ostal brez Evrope.
Do 70. minute finala v Celju sta bili obe mreži nedotaknjeni, junaka zmage Primorcev pa sta v zadnjih dvajsetih minutah postala Lamin Colley in Andrej Kotnik. Gambijec z angleškim potnim listom, ki ga želi na vsak način v svoje vrste zvabiti Dinamo iz Zagreba, je dosegel dva gola, Novogoričan – v igro je vstopil šele v 60. minuti – pa je zablestel z golom in podajo. Po Kotnikovi podaji je zadel Colley, le tri minute kasneje pa se je po strelu z glavo med strelce vpisal še Kotnik. Glavni sodnik ga je najprej razveljavil zaradi domnevnega prepovedanega položaja, potrditev gola pa je prišla šele po ogledu s tehnologijo VAR. Kanček upanja za Bravo je posijal po golu rezervista Gregorja Bajdeta v 83. minuti, a že v naslednjem napadu je Colley potrdil zmago Kopra, ki je dobil na novo oblikovano pokalno lovoriko – na njej ima poleg logotipa NZS svoj simbol tudi vsaka izmed sedmih slovenskih pokrajin, iz katerih prihajajo klubi v tem tekmovanju.
Koprsko tuširanje s pivom
Koprčani so od štirih pokalov kar tri osvojili v Celju (pred tem so v finalu leta 2006 premagali domačine s 6:4 po streljanju 11-metrovk, leto pozneje Maribor z 1:0), izjema je bilo le leto 2015, ko so slavili na domači Bonifiki proti Celju z 2:0. Trener Zoran Zeljković, ki je junija lani kot strateg Krke v dodatnih kvalifikacijah skoraj spravil sedanji klub Koper v drugo ligo, je imel po sredinem finalu obilo razlogov za dobro voljo. »Mislim, da smo bili malo boljši. Kot smo pričakovali, se je Bravo organizirano branil in čakal na protinapade, mi pa smo bili potrpežljivi in zasluženo zmagali. Priigrali smo si več priložnosti in na koncu zaradi kakovosti posameznikov tudi zmagali. Ne vem, ali bo zdaj lažje odigrati še končnico prvenstva, a vse bomo naredili, da osvojimo naslov prvaka, saj sami odločamo o sebi,« je dejal Ljubljančan Zoran Zeljković (dva dneva pred finalom je praznoval 42. rojstni dan), ki je na novinarski konferenci po tekmi – skupaj s kapetanom Ivico Gubercem – doživel veliko presenečenje. Njegovi igralci so med velikim slavjem v garderobi prišli tudi v prostor, kjer je potekala novinarska konferenca, in ob skandiranju »šampioni, šampioni« oba krepko zalili s pivom, Luko Šušnjaro pa še z velikim vedrom vode.
Zeljković in Grabić sta kot igralca leta 2007 postala slovenska prvaka z Domžalami, v letih 2008 in 2009 pa z Interblockom še pokalna zmagovalca. A po sredinem porazu v finalu je bil bolj razočaran dobre štiri mesece mlajši Grabić, trener z najdaljšim stažem na klopi med prvoligaškimi klubi, saj je šef Brava že od leta 2017. »Razočaranje je ogromno, toda Kopru moramo čestitati za zasluženo zmago. Mi smo dali to, kar lahko damo v tem trenutku. Vsaj prvi polčas je bil toliko izenačen, da bi ena naša čista priložnost lahko tekmo naredila drugačno. Za nas je bil to mejnik, preveč razočaranja ne sme biti, čeprav je zdaj težko. Klub se dviguje iz sezone v sezono, imamo krasno ekipo in krasne navijače, kar 800 jih je prišlo v Celje, tako da imamo lepo osnovo za naprej,« je ocenil Novomeščan Dejan Grabić, čigar ekipa ima tržno vrednost 4,53 milijona evrov (povprečna 206.000), koprska pa 5,58 milijona (povprečna 226.000 evrov). Po finalu, katerega nagradni sklad je bil 100.000 evrov, so lahko po finančni plati zadovoljnejši Primorci, ki jim je pripadlo 80.000 evrov, Ljubljančanom pa 20.000.
