Search
Close this search box.

Sebastjan Sovič odhaja iz Rokometnega kluba Slovenj Gradec

Pisalo se je leto 2010, ko je koroškemu rokometu, zaradi že poznane gospodarske krize in krize pri dolgoletnemu generalnemu pokrovitelju, že krepko tekla voda v grlo.

Takrat se je, še vedno ambiciozni in vrhunsko pripravljeni, kapetan evropskega Gorenja odločil, da
prekine pogodbo z matičnim klubom in pride v Slovenj Gradec pomagati mladim fantom in rokometni
tradicionalni sredini pri obstanku v ligi in napredku mladih igralcev.


Na povabilo zanesenjakov, lokalnih podjetnikov, podpornikov kluba in takratnega župana g. Matjaža
Zanoškarja, je takrat eden izmed zvezdnikov slovenskega rokometa zamenjal varno okolje domačega
kluba, za okolje, ki se je dnevno borilo… se dvigovalo in padalo, a na koncu po 11 let boja zopet
pripeljalo ime svoje občine v evropska tekmovanja. Veliko presenečenje takrat za rokometno Slovenijo
je bil ta prestop. Prestop zaradi katerega si posebno mesto v zgodovini slovenjgraškega športa zasluži
tudi g. Matjaž Zajc, ki je takrat iz lastnega žepa pokril mesečna nadomestila, kar celo plačo, za prihod
Sebastjana Soviča v Slovenj Gradec. Malokdo to ve, ampak ja, tudi to je ena izmed zgodb, ki si zasluži
posebno mesto v več kot 70 let zgodovini rokometa v Slovenj Gradcu.


Slovenj Gradec takrat ni zdržal in že naslednjo sezono moral začeti od začetka. Seveda pa je potrebno
najprej povedati, da je do tega leta kar nekaj klubov po Sloveniji prenehalo z delovanjem in svoja
poslanstva zaključevalo kar sredi sezone. Belomodri si takrat, kljub temu, da so bili dobršen del sezone
brez prihodkov, tudi zaradi visoke morale domačih fantov in takrat izkušenega, kasneje že trenerja,
Soviča niso dopustili, da bi sezono končali brez boja, sredi sezone. Pošteno so fantje odigrali vse tekme
do konca sezone ob podpori malih slovenjgraških podjetnikov, ki so tako rekoč zbirali za gorivo in
sendviče, in se po sezoni poslovili od prvoligaškega tekmovanja.


Na jesen 2011 se je začela nova zgodba. Pravzaprav že poleti se je zbralo nekaj zanesenjakov,
ustanovilo klub in začelo z delom, predvsem z namenom, da bodo lahko mladi fantje, še posebej otroci,
še naprej igrali rokomet. Sovič pa je takrat že zbral kopico, za slovenske rokometne velikane,
nezanimivih mladih fantov in začel s projektom vračanja Mestna občina Slovenj Gradec na rokometni
zemljevid Slovenije. Malokdo mu je takrat verjel, da lahko ti fantje veliko dosežejo, pa vseeno je, z
večinoma domačo ekipo fantov, ki so ob igranju rokometa hodilo v službo oz. šolo, že nekaj let kasneje
obstal v prvi ligi, med večinoma profesionalnimi ekipami.


Po dobrem letu premora se je Sovič leta 2019, ko je spoznal, da lahko skupaj s takratnim predsednikom
Samom Lampretom veliko naredita za slovenjgraški rokomet, zopet vrnil v klub in ga nekaj mesecev
kasneje zopet pripeljal v prvo ligo, po prihodu Ivana Vajdla pa prevzel vlogo pomočnika, ki jo je uspešno
upravljal do konca pretekle sezone. Ambicije kluba in potreba bo konstantnem treningu, hkrati pa
potrebe Društva rokometna šola Sebastjana Soviča, ki Soviča potrebuje celega, je pripeljalo do tega,
da Sovič v naslednji sezoni ne bo sedel na klopi ob trenerju Vajdlu.


Na tem mestu se želijo še enkrat zahvaliti Sebastjanu Soviču za vse, kar je v zadnjih 12 letih naredil za
klub in okolje in mu še enkrat sporočajo, kar on pravzaprav že ve, da je to njegov klub in da je
pri njih vedno dobrodošel na takšen in drugačen način. Nenazadnje je bil Sovičev podpis eden izmed
redkih, takrat leta 2011, na ustanovitvenih dokumentih novega kluba.

Ime novega pomočnika boste seveda izvedeli kmalu, vse dokler pa še samo to: SEBA SREČNO DO
NOVEGA SNIDENJA, sporočajo iz RK Slovenj Gradec


Besedilo: Žiga Bulovič, Rokometni klub Slovenj Gradec

Pisalo se je leto 2010, ko je koroškemu rokometu, zaradi že poznane gospodarske krize in krize pri dolgoletnemu generalnemu pokrovitelju, že krepko tekla voda v grlo.