»Vemo, da so mnenja Evropejcev o tej zadevi različna. To bomo pozorno spremljali, saj gre za zelo resno odločitev, ki bi lahko bila usmerjena proti našim državljanom,« je na novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in hkrati opozoril, da se bo Moskva na morebitno prepoved izdajo vizumov odzvala s povračilnimi ukrepi.

»Bruselj in posamezne evropske prestolnice korak za korakom dokazujejo popolno pomanjkanje razuma. Ta mešanica nerazumnosti, ki meji na norost, pa omogoča razpravo o takšnih odločitvah,« je še dodal v izjavi.

Zunanji ministri EU bodo o prepovedi izdajanja turističnih vizumov ruskim državljanom pričeli razpravljati na današnjem dvodnevnem neformalnem zasedanju v Pragi. Še pred zasedanjem naj bi se sestali ministri držav članic, ki to prepoved zagovarjajo. Gre predvsem za vzhodne in severne članice EU.

Medtem pa sta Nemčija in Francija že sporočili, da nasprotujeta uvedbi splošne prepovedi. Državi sta priznali, da je treba zaradi morebitnih varnostnih tveganj skrbno pregledovati vloge za izdajo vizumov ruskim državljanom. A obenem poudarjata, da se ne sme podcenjevati »transformativne moči izkušnje življenja v demokratičnih sistemih«.

Soglasja o prepovedi izdajanja turističnih vizumov Rusom tako ni na vidiku. Bi pa lahko ministri v Pragi kot kompromisno rešitev podprli zamrznitev sporazuma z Rusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov. Tako bi to zgolj otežili, ne pa v celoti prepovedali.

Nemčija in Francija proti uvedbi prepovedi izdajanja vizumov ruskim državljanom

Nemčija in Francija nasprotujeta uvedbi splošne prepovedi izdajanja vizumov ruskim državljanom, je razvidno iz skupnega stališča obeh držav, ki sta ga posredovali drugim članicam EU. O tem bodo sicer danes v Pragi na neformalnem zasedanju razpravljali zunanji ministri EU.

»Razmišljati moramo o tem, kako na pameten način izkoristiti ta pomemben vzvod, ki ga ima izdajanje vizumov,« sta Berlin in Pariz zapisala v t. i. non-paperju.

Največji članici EU sicer priznavata, da je treba zaradi morebitnih varnostnih tveganj skrbno pregledovati vloge za izdajo vizumov ruskim državljanom.

A obenem poudarjata, da se ne sme podcenjevati »transformativne moči izkušnje življenja v demokratičnih sistemih«. »Naše vizumske politike morajo odražati to in ruskim državljanom, ki niso povezani z rusko vlado, še naprej omogočati medčloveške stike v EU,« sta zapisali Nemčija in Francija.

Zavzeli sta se za to, da se ohrani trenutni pravni okvir, da se ruskim študentom, umetnikom, znanstvenikom in drugim ključnim kadrom še naprej omogoča vstop v EU, ne glede na to, ali so tarča političnega pregona v Rusiji.

Državi obenem svarita pred splošnim omejevanjem izdajanja vizumov in dodajata, da bi to lahko vodilo k okrepitvi nacionalizma in protievropskega vzdušja v Rusiji.

Berlin in Pariz sta pismo drugim državam članicam posredovala pred današnjim začetkom dvodnevnega neformalnega zasedanja zunanjih ministrov EU v Pragi, na katerem bodo razpravljali tudi o prepovedi izdajanja turističnih vizumov ruskim državljanom.

Še pred zasedanjem se bodo po poročanju bruseljskega spletnega portala Politico sestali ministri držav članic, ki zagovarjajo to prepoved. Gre predvsem za vzhodne in severne članice EU.

»Meni osebno se zdi zelo provokativno, da lahko ruski turisti preživljajo počitnice v Evropi, medtem ko poteka obstreljevanje in uničevanje ukrajinskih mest, dogajajo pa se vojni zločini,« je povedal danski zunanji minister Jeppe Kofod.

Soglasja o prepovedi izdajanja turistični vizumov Rusom tako ni na vidiku. Bi pa lahko ministri v Pragi kot kompromisno rešitev podprli zamrznitev sporazuma z Rusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov. Tako bi to zgolj otežili, ne pa v celoti prepovedali.

Do prepovedi je zadržana tudi Slovenija, tako da bi bila lahko otežitev izdajanja vizumov kompromisna rešitev tudi zanjo.