"Odločil sem se za vojaško operacijo," je v nočnem televizijskem nagovoru dejal ruski predsednik Putin. Napovedal je maščevanje vsakomur, ki se bo uprl. Ukrajince je pozval, naj se ne upirajo in odložijo orožje.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za celo državo razglasil vojno stanje. Sporočil je, da Rusija napada "vojaško infrastrukturo" in obmejno stražo.
Kmalu po sprožitvi vojaške operacije so iz več mest po Ukrajini poročali o eksplozijah, med drugim iz prestolnice Kijev, pristaniškega mesta Mariupol na vzhodu, Odese na jugu in Harkova.
V Kremlju so zanikali, da nameravajo zasesti sosednjo državo. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je cilj "demilitarizacija in denacifikacija Ukrajine". Dodal je, da to pomeni "nevtralizacijo vojaškega potenciala, ki se je v zadnjem času, zahvaljujoč odločnim dejavnostim iz tujine, bistveno okrepil".
Na vprašanje, kako daleč v Ukrajino nameravajo prodreti ruske vojaške enote, je odgovoril, da ne more posredovati nobenih "vojaških, tehničnih ali drugih podatkov o tej operaciji".
Ruske vojaške sile naj bi sicer medtem prodrle v kijevsko regijo in z raketami napadle številne vladne objekte, je sporočila ukrajinska obmejna straža. Napadeno je bilo tudi letališče Hostomel, ki leži približno 30 kilometrov severozahodno od središča ukrajinske prestolnice.
V času napada na letališče je približno 20 kilometrov južno od Kijeva strmoglavilo ukrajinsko vojaško transportno letalo Antonov An-26. Na letalu naj bi bilo 14 ljudi, od tega jih je zadnjih informacijah v nesreči umrlo najmanj pet, je sporočila ukrajinska državna agencija za civilno zaščito. Vzrok nesreče še preiskujejo.
Oborožene sile proruskih separatističnih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine pa so ob pomoči ruske vojske prešle v protiofenzivo in naj bi pridobivale ozemlje v spopadu z ukrajinskimi silami.
Na ruskem obrambnem ministrstvu so povedali, da so sile ljudske republike Doneck pridobile "do tri kilometre ozemlja," sile "ljudske republike Lugansk pa so napredovale za kilometer in pol".
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je na svojem Twitter računu objavil, da se ruska invazija ne omejuje samo na vzhod Ukrajine, temveč gre za obsežen napad iz več smeri. Zavrnil je tudi informacije, da se ukrajinska vojska umika s fronte in zatrdil, da ukrajinska obramba ni propadla.
Predstavnik administracije ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je ob tem sporočil, da je danes v prvih urah ruske invazije na Ukrajino umrlo več 40 ukrajinskih vojakov ter okoli deset civilistov.
Prav tako kot razmere na bojišču se zaostruje tudi politična retorika. Ukrajina je danes zaradi ruske invazije prekinila diplomatske odnose z Moskvo.
Rusija in Kitajska pa za zaostrovanje konflikta v Ukrajini krivita zahodne države in Kijev. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in njegov kitajski kolega Wang Yi sta po pogovoru izrazila prepričanje, da je "razlog za sedanjo krizo zavračanje Kijeva, ki ga spodbujajo ZDA in njihove zaveznice, da bi izvedel sveženj ukrepov iz Minska".
Nadaljevale so se tudi obsodbe iz zahodnih držav. Francoski predsednik Emmanuel Macron je zagrozil Rusiji z brezkompromisnim odzivom na njen napad na Ukrajino, ki ga je označil za prelomnico v evropski zgodovini. Odločitve o odzivu zahoda naj bi bile sprejete v naslednjih urah na srečanjih skupine G7, EU in zveze Nato.
Britanski premier Boris Johnson je Putina označil za diktatorja in mu zagrozil s sankcijami brez primere.
Članice Nata so v izjavi po izrednem zasedanju v Bruslju napovedale "dodatne korake" za okrepitev obrambe zaveznic. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je pojasnil, da so za zaščito zaveznic aktivirali obrambne načrte, kar bo omogočilo namestitev zmogljivosti in sil, vključno z Natovimi odzivnimi silami, tja, kjer bo to potrebno. "Na vzhodu zavezništva bo v prihodnjih dneh in tednih še več Natovih sil," je napovedal.
Za petek je sklical izredni virtualni vrh zavezništva, na katerem bodo razpravljali o nadaljnjih korakih in o tem, kaj napad na Ukrajino pomeni za odnose z Rusijo.
Voditelji EU pa se bodo na izrednem zasedanju sestali že drevi. EU je že napovedala nov sveženj sankcij proti Rusiji.
Obsodbam napada so se pridružili tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in vodje političnih skupin v parlamentu. Pozvali so k ustreznemu odzivu. Dogovorili so se o izrednem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki bo prihodnji torek.
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je ob tem vse članice EU, naj po ruski invaziji ugodijo nujni prošnji Ukrajine za medicinsko pomoč.
Zaradi razmer v Ukrajini je zelo zaskrbljen tudi visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR), ki je že izrazil pripravljenost zagotoviti humanitarno pomoč, kjerkoli je to potrebno in mogoče.
Zaskrbljenost narašča tudi med gospodarstveniki. V luči ruskega napada na Ukrajino močno zvišale cene številnih surovin na svetovnih trgih. Cene pšenice so Evropi narasle na rekordno raven.