Petek, 21. 4. 2023, 15.12
12 mesecev
Nika Kovač Mescu: Zahtevamo, da ukrepe sprejmete do poletja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,70
26
Direktorica inštituta Nika Kovač je poudarila, da ukrepi, ki so jih predlagali, ne terjajo sistemskega premisleka in globokih sprememb, kljub temu pa bi upokojencem pomembno olajšali življenje.
V Inštitutu 8. marec ministra za delo Luko Mesca pozivajo k spremembi varstvenega dodatka za upokojence, saj so pogoji za pridobitev dodatka po njihovih ocenah preveč neživljenjski, zaradi česar mnogo upokojencev zanj ne zaprosi. Za izboljšanje položaja upokojencev predlagajo šest sprememb, med drugim tudi ukinitev zaznamb na nepremičninah.
Kot nujno so izpostavili zvišanje varstvenega dodatka in spremembo izplačevanja letnega dodatka, pri čemer si želijo, da bi bili do dodatka upravičeni tudi upokojenci v domovih za starejše.
Šest sprememb za izboljšanje položaja upokojencev
Zavzemajo se tudi za ukinitev izjav otrok, da niso zmožni preživljati svojih staršev. Ukinitev tega pogoja po besedah predstavnikov inštituta podpirajo tudi v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), Inštitutu RS za socialno varstvo, Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) in v sindikatu upokojencev ter na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
V inštitutu se zavzemajo tudi za odpravo izplačevanja varstvenega dodatka po razredih, saj zaradi tega upokojenci lahko izgubijo velik del dodatka, tudi če mejo razreda presežejo za le en cent. Pri tem v inštitutu kot možno rešitev vidijo izplačevanje dodatka po posebni formuli, ki bo zagotovila bolj pravično razporeditev upravičencev po njihovih dohodkih.
Za prošnjo za varstveni dodatek se sicer mnogi upokojenci ne odločijo, saj so pogoji za pridobitev dodatka po mnenju inštituta odvračalni. Predvsem se upokojenci zanj ne odločijo, ker ne želijo ogroziti dediščine svojih otrok oziroma jim nočejo naložiti dodatnih stroškov. Pri tem se v inštitutu zavzemajo za odpravo zaznambe na nepremičninah, kjer upokojenci tudi dejansko živijo.
Opozorili pa so tudi, da je nujno nasloviti revščino med samskimi upokojenkami in vdovami, zaradi česar predlagajo, da bi upokojenkam in upokojencem ob smrti partnerja pripadla vsaj osnovna pokojnina v višini 687 evrov. Tudi ta ukrep so po navedbah inštituta podprli v Zpizu, sindikatu upokojencev in Zdusu ter na Inštitutu RS za socialno varstvo. Na ministrstvu pa bodo po zagotovilih ministra pripravili izračun za omenjen predlog, so še dejali predstavniki Inštituta 8. marec.
Kovačeva: Predlagani ukrepi ne terjajo sistemskega premisleka in globokih sprememb
Direktorica inštituta Nika Kovač je poudarila, da so to ukrepi, ki ne terjajo sistemskega premisleka in globokih sprememb, kljub temu pa bi upokojencem pomembno olajšali življenje. Dodala je, da bi Mesec takšne ukrepe sicer že lahko sprejel.
Po njenih navedbah ministrstvi za solidarno prihodnosti in za delo vodita predstavnika stranke Levica, ki sta "v državni zbor prišla, ker sta ljudem obljubljala dostojno življenje in (...) skrb za starejše. V Inštitutu 8. marec od njiju pričakujemo in zahtevamo, da te ukrepe sprejmeta do poletja", je še dejala Kovač.
Na ministrstvu so v odzivu za STA zapisali, da gredo nekateri njihovi predlogi v podobni smeri kot predlogi Inštituta 8. marec, več pa bo znanega, ko bodo predlogi usklajeni z vsemi deležniki in pripravljeni za uveljavitev.
V zvezi z navedbo, da ZPIZ glede varstvenega dodatka podpira ukinitev izjav otrok, da niso zmožni preživljati svojih staršev izpostavljamo, da je bila to res ena od tem, o kateri je tekla beseda na pogovoru pri predsednici Republike Slovenije, Nataši Pirc Musar, ki se ga je udeležil tudi generalni direktor ZPIZ, Marijan Papež. Vendar poudarjamo, da vprašanje ureditve pravice do varstvenega dodatka ter pogojev za njeno priznanje ne sodi v področje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ZPIZ zato ne sodi med deležnike, ki bi se do ustreznosti predlaganih rešitev opredeljevali. Zapis glede podpore predloga, da bi upokojenkam in upokojencem ob smrti partnerja pripadla vsaj osnovna pokojnina v višini 687 evrov, pa prav tako potrebuje dodatno pomembno dopolnitev.
Gre za stališče generalnega direktorja ZPIZ, Marijana Papeža, ki ga je predstavil že ob več priložnostih, in sicer da bi se vdovam oziroma vdovcem zagotovila višina zneska zagotovljene pokojnine, ki je določena za upokojence s polno pokojninsko dobo (40 let pokojninske dobe brez dokupa). Pri tem pa je ključno, da bi bili takšnega socialnega korektiva deležni vdove in vdovci le v primerih, ko bi pred smrtjo enega od zakoncev, oba imela svojo lastno, samostojno pokojnino, kot je to veljalo do leta 2011, ko je bila takšna ureditev ukinjena kljub nasprotovanju ZPIZ."
26