Dušan Plut v monografiji poziva k novi ekosistemski družbeni ureditvi
Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani je v dveh zvezkih na skoraj 1800 straneh izšla knjiga Ekosistemska družbena ureditev, v kateri avtor Dušan Plut predstavi svojo vizijo prihodnosti. Kot je poudaril na predstavitvi knjige, potrebujemo novo, ekohumanistično družbeno ureditev, veliko vlogo pri prehodu pa ima lahko Slovenija.
»Civilizacija je na velikem razpotju, prvič so ogroženi ekosistemski pogoji človeške vrste in vseh drugih vrst na planetu. Gre za specifično stanje, ki zahteva radikalne in strukturno pomembne spremembe na mnogih področjih,« je v uvodu današnjega dogodka ob predstavitvi knjige, ki je nastajala kar 11 let, dejal njen avtor Dušan Plut.
Pokazalo se je, da tako obstoječi neoliberalni kapitalizem kot tudi opuščeni model realnega socializma na temeljna protislovja v družbi ne zmoreta odgovoriti. Zato potrebujemo novo družbeno ureditev, ki jo sam poimenuje ekosistemska oziroma ekohumanistična družbena ureditev, je pojasnil.
»Ne delam si iluzij, ne bo prišlo do svetovne revolucije. Naj pa pride do pospešenega reformnega procesa, najprej z opustitvijo neoliberalnega kapitalizma in njegovega prehoda v prvo, zelo omiljeno fazo sprememb - to je ekososcialni kapitalizem,« je dejal. V drugi fazi pa sledi prehod v ekohumanizem - zrelo ekosistemsko družbeno ureditev, katere pomembna vloga je tudi zmanjšanje geografske in socialne neenakost na tem planetu.
Prav Evropska unija in znotraj nje še posebej Slovenija imata zaradi dosežene stopnje blagostanja veliko prednost in hkrati odgovornost, da stopita na čelo teh sprememb. »Ne z vojnami, temveč z nenasiljem, demokracijo, solidarnostjo in socialno pravičnostjo,« je poudaril Plut.
Prva naloga države bi morala po njegovem mnenju biti zmanjšanje ekoloških pritiskov, druga pa poskrbeti za tiste, ki so na robu družbe in si ne morejo zagotoviti dostojnega materialnega standarda. Hkrati pa bi Slovenija morala »maksimalno potruditi«, tudi na podlagi ustave, meni, da pride do prekinitve vojne v Ukrajini.
EU mora udejanjiti paradigmo odrasti
Prepričan je, da model rasti odpoveduje na celi črti, zato bo Evropska unija morala začeti funkcionirati bistveno drugače, je poudaril. »Bistveno je, da postane tista makroskupnost, ki bo sposobna udejanjiti paradigmo odrasti, sonaravnega povečevanja blagostanja in ki bo sposobna biti solidarnostna in socialna skupnost, saj se bodo razlike morale zmanjšati.«
Če v naslednjih dvajsetih, tridesetih letih ne bomo spremenili civilizacijske paradigme, bomo našim otrokom in vnukom naredili slabo uslugo in jim pustili zastrupljeno in izropano doto, je menil Plut. Nadejal se je še, da bo mlada generacija, ki je po njegovem mnenju bistveno bolje osveščena in se tudi bolje zaveda problemov in vzrokov zanje, ta preskok spodobna narediti.
Znanstvena monografija Dušana Pluta je izšla v dveh zvezkih, sočasno v oddelčnih zbirkah GeograFF in Historia, ki izhajata pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot je pojasnila predstojnica oddelka za geografijo na fakulteti in ena od urednic knjige Katja Vintar Mally, delo ni obsežno samo po številu strani, temveč tudi po širini misli. V knjigi se avtor razpiše o svoji viziji prihodnosti na zelo raznolikih področjih, predvsem pa se skozi celotno monografijo izraža njegova skrb za prihodnost človeštva.
»Nekako ne more iz svoje kože, da je geograf, da je celo življenje okoljevarstvenik in da ga najbolj tare problem, kako na planetu z omejenimi viri zagotavljati vsesplošno blaginjo za vse prebivalce. Za prebivalce gospodarsko razvitih držav, kot tudi recimo držav v razvoju,« je dejala.
