Sreda, 15. 3. 2023, 10.46
1 leto, 1 mesec
The Last of Us: serija, ki je vznemirila tudi znanstvenike
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,03
2
Pedro Pascal in Bella Ramsey kot Joel in Ellie, protagonista serije The Last of Us.
V ponedeljek se je na HBO končala prva sezona ene najodmevnejših televizijskih serij, The Last of Us. Gre za postapokaliptični triler, postavljen dve desetletji po propadu civilizacije zaradi skokovite širitve okužbe z glivami, ki napadejo človekove možgane in ljudi spremenijo v zombijem podobna bitja.
Človeštvo preživi v močno zaščitenih enklavah, večina ozemlja pa je pustega in polnega nevarnosti. Zgodba spremlja Joela, moškega srednjih let, nekdanjega vojaka in gradbinca, ki je v novem svetu postal zagrenjen črnoborzijanec, ko proti svoji volji sprejme nalogo, da bo skupaj s partnerko Tess pospremil najstnico Ellie iz zaščitne cone v Bostonu na varno območje nedaleč stran. Vse skupaj se zaplete, misija se podaljša in Joel in Ellie prepotujeta ZDA, skozi njuno odisejado pa gledalci spoznamo različne pristope k preživetju in nove družbene ureditve. To je osnovna ideja serije, ki je pritegnila rekordne številke gledalcev in zavzela splošno pozornost.
Kaj pravijo znanstveniki
Gledanost je namreč zgolj eden od kriterijev družbenega vpliva filma ali serije, The Last of Us pa je številne spodbudila tudi k raziskovanju ozadja okužbe, ki povzroči padec civilizacije. Glavatec (latinsko cordyceps militaris) je gliva, ki živi po vsem svetu, najpogostejša pa je v Aziji. Ena izmed značilnosti te glive je parazitski odnos z žuželkami, ki se jim spora glive pritrdi na telo in začne z micelijem razjedati in nadomeščati dele telesa, ob tem pa jim nadzoruje možgane.
V uvodni sekvenci serije vidimo televizijsko oddajo, debato znanstvenikov leta 1968, kjer eden izpostavi, da ga v luči bodočih pandemij ne skrbijo virusi, temveč glive. Čeprav ima človeško telo previsoko temperaturo, da bi nas lahko doletela ista usoda kot mravlje, ko se jih lotijo glavatci, pa omeni, da bi lahko višanje temperature podnebja privedlo do nepričakovanih adaptacij hitro razvijajočih se gliv.
Zgodba na tej točki preskoči v leto 2003, ko se zgodi prav to, in tako spremljamo našega junaka Joela in njegovo hčer Sarah, ki opažata določene nenavadne reči (nepokretna soseda se čudno obnaša, na ulicah je vse več policije, novice poročajo o protestih in izgredih po vsem svetu), dokler sredi noči svet ne eksplodira. Joel se s Sarah in svojim bratom Tommyjem trudi prebiti iz mesta na varno, vendar zaidejo v kaos, nakar nanje strelja vojak in ubije Sarah.
20 let kasneje je Joel v Bostonu, kjer na zaščitnem območju s trdo pestjo vlada nekdanja oborožena državna služba za odziv ob izrednih primerih FEDRA, on pa se na videz preživlja z najtežjimi deli, da kot tihotapec zdrkne pod radarjem. Okužba z glavatcem je napadla vse okrog zaščitne cone in okuženi ljudje nenehno poskušajo vdreti v mesto. Z micelijem so medsebojno povezani, tako da stik z enim sproži naval množice.
V fikciji je seveda vse mogoče, a ta scenarij je sprožil številna ugibanja in razprave glede glavatcev in gliv na splošno, glede sveta, v katerem živimo, kako ga spreminjamo in seveda tega, ali bi bili pripravljeni na tak razvoj dogodkov. Že takoj ob premieri serije so se pojavili prvi videoposnetki na YouTubu, sledili so članki na filmskih blogih, kasneje tudi v uveljavljenih revijah, kot je Wired, prejšnji teden pa se je tem glivam posvetila celo priljubljena znanstvena oddaja Frekvenca X na Valu 202.
Ta je bila še posebej zanimiva, saj avtorji niso zgolj zbrali izjav nekaterih največjih domačih in tujih strokovnjakov o glivah – na kratko: ni razloga za preplah, ampak človeštvo se obnaša neracionalno –, temveč so tudi pouprizorili uvodni del serije z debato znanstvenikov, da bi približali temo tudi tistim, ki niso gledali serije ali igrali videoigre.
Postapokaliptične družbene ureditve
Drug zanimiv vidik, ki je vzbudil precej zanimanja, je političen. Skozi Joelovo in Elliejino potovanje spoznamo različna naselja in politične ureditve, ki so jih skupnosti ljudi izbrale v novem svetu. Postanek v Pittsburghu tako denimo prikaže revolucionarno oblast, ki je po desetletjih zatiranja zrušila fašistični režim in je zdaj na brezglavem maščevalnem pohodu, pri čemer se ne gre izogniti (brez dvoma nenamernim) vzporednicam s klasiko slovenskega panka Ritem človeštva, v kateri so Niet izpostavili neskončni cikel nasilja menjave oblasti.
Povsem na drugi strani spektra je življenje v komuni, ki je vzniknila na kavbojskem muzeju na prostem, medtem ko so prakse verske sekte, kjer pozimi zmanjka hrane, zares grozljive. The Last of Us se tako pridružuje rastočemu številu postapokaliptičnih zgodb, ki prevprašujejo oblike združevanja ljudi po kolapsu, predvsem pa doda k tistim zgodbam, ki predstavijo tudi življenje onkraj neusmiljenega boja (Pobesneli Max) ali popolne represije (Deklina zgodba), tistim, ki najdejo neko novo upanje za prihodnost, kot je bila lanska knjiga in serija Postaja Enajst.
The Last of Us je bila najprej izredno uspešna videoigra za PlayStation 3. Pravzaprav je bila tako uspešna, da so jo ustvarjalci kasneje kar dvakrat priredili, najprej za PS4, nato še za PS5, kar je zelo redko, sploh glede na to, da so vmes naredili tudi nadaljevanje. Še več, konec marca izide tudi različica za Windows, kar je še posebej redko in čemur se založnik Sony praviloma izogiba, saj ima rad ekskluzivo za svoje konzole. No, pri taki priljubljenosti se prodaja dodatnih iger vseeno pozna.
Žanrsko igra spada med akcijske pustolovščine, kar pomeni, da junaka vodimo skozi prostore, odkrivamo različne sledi, pobiramo predmete in vzpostavljamo take ali drugačne stike z drugimi ljudmi; z nekaterimi se pogovorimo, druge je treba ubiti ali drugače odstraniti. In tega je v The Last of Us ogromno. Večino igre vodimo Joela, ki strelja sovražne ljudi in zombije, jim zavija vratove in jih zabada v vrat. Ko se premikamo skozi svet, postaja igra vse bolj zapletena in težka, a medtem ko se učimo novih ustvarjalnih načinov, kako pospraviti zombije in Fedrine agente, spremljamo tudi, kako se spreminja odnos Joela do Ellie in postaja vse bolj očetovski.
In prav to je tudi bistvo uspeha serije. Seveda so glivasti zombiji nekaj novega in zanimivega, svet, ki ga serija in igra zgradita, je širok in prepričljiv, pa tudi akcija je odlično posneta in vsi igralci so izredni, a to, kar gledalca vsak teden pritegne pred zaslon, je čustveni element te serije. Je beseda "punčka", ki jo Joel prvič uporabi v osmi epizodi, ko se ponovno snide z Ellie, ki je vmes bila prisiljena iti po svoje. In je zatišje po končnem spopadu, ko sta soočena z novo resničnostjo.
Celotna prva sezona serije The Last of Us je na voljo na HBO Max. Druga sezona sledi predvidoma v prihodnjem letu. Videoigre so na voljo za PlayStation in od konca marca tudi za Windows.
Preberite še:
2