Gospodarstvo

Negotovost zaradi ukrajinske krize, napoved rasti BDP znižana na 4,2 odstotka

Ljubljana, 28. 04. 2022 06.17 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min

Po seji vlade je finančni minister Andrej Šircelj predstavil nacionalni reformni program in program stabilnosti za leto 2022, ki ju mora Slovenija tako kot preostale države članice najpozneje do konca tega meseca poslati v Bruselj. Z dokumentoma je povezan okvir za pripravo proračunov. Da sta bila dokumenta sprejeta v času izjemnih tveganj, je uvodoma poudaril minister. Spomnil je, da je po koronakrizi prišlo še do vojne v Ukrajini. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je napoved rasti BDP za letos znižal za pol odstotne točke, s 4,7 odstotka na 4,2 odstotka.

Več videovsebin
  • Iz 24UR ZVEČER: Pogovor z direktorico Umarja
    08:22
    Iz 24UR ZVEČER: Pogovor z direktorico Umarja
  • Iz 24UR ZVEČER: Nižja gospodarska rast od napovedane
    02:46
    Iz 24UR ZVEČER: Nižja gospodarska rast od napovedane
  • Iz 24UR: Pomladanska napoved Umarja
    02:58
    Iz 24UR: Pomladanska napoved Umarja
  • Iz SVETA: Nižja gospodarska rast
    03:48
    Iz SVETA: Nižja gospodarska rast
  • Umar napoved gospodarske rasti znižal na 4,2 odstotka
    01:42
    Umar napoved gospodarske rasti znižal na 4,2 odstotka

 

"Včasih smo govorili, da je kriza vsakih pet ali deset let, danes je nova že po šestih mesecih," je opozoril. Dodal je, da je vlada ob korona krizi pripravila zelo obsežen fiskalni načrt, ki je dal odboj gospodarstva, ki je eden od najvišjih v Evropi in na svetu. Dal je odlične temelje za nadaljnji razvoj Slovenije, ob upoštevanju vseh tveganj, predvsem v luči inflacije in vojne ter ponovitve epidemije, je zatrdil. Stabilni sta tako zdravstvena kot pokojninska blagajna, je dejal.

Primanjkljaj se bo postopno zniževal do leta 2025, leta 2023 bi bil že pod tremi odstotki BDP, je napovedal Šircelj. Javni dolg naj bi se do leta 2025 znižal na 68 odstotkov BDP. Depoziti rastejo in znašajo več kot 25 milijard evrov, zato pričakuje od prihodnje vlade ukrepe glede optimizacije, predvsem glede varnega investiranja v prihodnje. Najobčuljivejša tema danes pa je inflacija, je poudaril. Največji vpliv nanjo imajo cene energentov in tudi hrane. 

V nacionalnem reformnem programu so temeljne reforme, ki čakajo državo. "Ne glede na to, katera vlada bo vladala, bo treba narediti določene reforme na področju pokojnin, zdravja, dolgotrajne oskrbe, v smeri zelenega prehoda in digitalnega razvoja," meni finančni minister.

Nacionalni reformni program in program stabilnosti sta dva ključna dokumenta t. i. evropskega semestra, v katerih vsaka država članica predstavi usmeritve ekonomske politike in prikaže napredek pri izpolnjevanju v preteklosti prejetih priporočil Evropske komisije. Pakt stabilnosti so že poslali fiskalnemu svetu in Evropski komisiji. "Pakt stabilnosti sledi vsem okvirom, ki jih priporočajo mednarodne organizacije," je zatrdil. 

Zakaj tako pozno?

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je spomladansko gospodarsko napoved pripravil že pred mesecem dni, vendar se je ministrski zbor v predvolilnem času ni odločil obravnavati, pričakovati je bilo, da bo nekaj slabša od jesenske. Da vlada pred volitvami prikriva slabo stanje v javnih financah, je takrat opozarjala tudi opozicija.

Na vprašanje o pozni seznanitvi z napovedjo je danes na novinarski konferenci po seji vlade odgovarjal tudi Šircelj. Ni za tem nobene velike zgodbe, šlo je izključno za strokovne razloge, je zatrdil. "Takrat je bila zasedba ministrske ekipe premajhna, zato se je seja prekinila, na vsebinski razpravi pa so bila postavljena številna vprašanja, ki jih imam tudi sam. Vsa poročila so napovedovala nižjo stopnjo rasti od dejanske. To lahko pripelje do napačnih odločitev vlade," je dejal.

"Če gledamo nekaj poročil nazaj, vsa so določila nižjo stopnjo gospodarske rasti od dejanske," je pripomnil. Spomnil je, da je Umar jeseni za 2021 napovedal 6,1-odstotno rast, ta pa je bila nato po prvi oceni statističnega urada 8,1-odstotna.

"Za mene kot ministra za finance je pomembno, da je takšna napoved čim bolj točna.(...)Prvič se s tem izraža ali optimizem ali pesimizem, v tem primeru pesimizem, in drugo, takšen podatek lahko dejansko pripelje do napačnih odločitev vlade oz. ministrstva, ki predlaga vladi določene ukrepe fiskalne narave," je pojasnil Šircelj.

Umar napoved konec marca ocenil za realistično

Na Umarju so medtem že konec marca ocenili, da je napoved glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke realistična. "Torej ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravek napovedi," so podčrtali.

Je pa napoved v javnost prišla neuradno. Ob znižanju ocene za 0,5 odstotne točke v tem letu naj bi Umar napoved za prihodnje leto znižal za 0,3 odstotne točke na tri odstotke, v 2024 pa naj bi rast dosegla 2,8 odstotka.

Je pa Umar kljub poslabšanju napovedi vseeno bolj optimističen od nekaterih drugih mednarodnih in domačih ustanov. Mednarodni denarni sklad (IMF) je tako Sloveniji pred dnevi v luči negativnih učinkov vojne v Ukrajini in posledičnih pretresih na svetovnih trgih za letos napovedal 3,7-odstotno rast BDP. Ocena iz najnovejšega poročila o svetovnih gospodarskih obetih je za 0,9 odstotne točke slabša od tiste lani oktobra. Napoved za prihodnje leto je s 3,0 odstotka slabša za 0,6 odstotne točke.

Podobno oceno kot IMF je nekaj prej objavila Gospodarska zbornica Slovenije, ki letos pričakuje 3,7-odstotno krepitev BDP, v letu 2023 pa 3,2-odstotno. Evropska komisija je medtem sredi februarja, torej pred ruskim napadom na Ukrajino, že poslabšala napovedi za Slovenijo, in sicer za 0,4 odstotne točke na 3,8-odstotno rast v letu 2022.

Vojna pritiske še povečala

Gospodarska rast se bo po pričakovanjih Umarja v prihodnjih dveh letih umirila na okoli tri odstotke. Po besedah direktorice urada Maje Bendaš so umiritev rasti zaradi rastočih cen energentov in ozkih grl v dobavnih verigah pričakovali že pred začetkom vojne, ta pa je pritiske še povečala.

Pomladansko napoved gospodarskih gibanj je Umar pripravil v razmerah visoke negotovosti zaradi vojne v Ukrajini, je ob njeni predstavitvi izpostavila Bendaševa. Po globokem padcu leta 2020 in močnem lanskem odboju urad za letos predvideva 4,2-odstotno rast BDP, kar je za 0,5 odstotne točke nižje kot v jesenski napovedi.

Poleg vojne v Ukrajini, naraščajočih cenovnih pritiskov in ozkih grl v dobavnih verigah bo obseg podpornih ukrepov, ki imajo pozitiven vpliv na gospodarsko rast, letos po Umarjevi oceni manjši od lanskega, tudi upoštevaje ukrepe, sprejete do sredine marca.

Gospodarska rast bo letos v veliki meri izhajala iz rasti domače potrošnje, krepitev zasebne potrošnje pa se bo, tudi pod vplivom povišane inflacije, umirila. Ob sproščanju omejitvenih ukrepov se bo močneje okrepila predvsem potrošnja storitev, ki je lani zaradi omejitev v povezavi z epidemičnimi razmerami še precej zaostajala za ravnjo iz leta 2019.

Se bo pa po Umarjevi napovedi nadaljevala visoka rast investicij. Pričakujejo tudi nadaljnjo rast izvoza, ki bo sicer nižja kot lani - zaradi upočasnitve rasti blagovnega izvoza, na katerega bodo opazno vplivale posledice vojne v Ukrajini in močan upad izvoza v Rusijo, preko vplivov na gospodarsko aktivnost najpomembnejših trgovinskih partneric pa tudi umiritev rasti celotnega tujega povpraševanja. Prihodnje leto se bo po letošnjih 4,2 odstotka rast BDP umirila na tri odstotke, leta 2024 pa se bo po Umarjevi napovedi ustavila pri 2,8 odstotka.

Največja tveganja za uresničitev napovedi so po besedah Bendaševe povezana s potekom vojne in cenami energentov, še naprej ostajajo negativno tveganje tudi epidemične razmere, vedno bolj tudi dobavne verige.

V primeru stabilizacije razmer v Ukrajini in zmanjšanja geopolitičnih napetosti bi bila gospodarska rast lahko tudi višja od napovedane, pomembna bo tudi prožnost gospodarskih subjektov in podpornih politik v času trajanja vojne in sankcij proti Rusiji.

Povečevala se bo prizadetost industrij, ki so najbolj vpete v menjavo z Rusijo in Ukrajino, kar bo zmanjšalo izvoz na to območje, je še dodala. Rusija in Ukrajina sicer po njenih besedah skupaj predstavljata približno tri odstotke slovenskega izvoza, kar ni velika izpostavljenost, so pa znotraj tega relativno bolj izpostavljene farmacevtska, kemična in industrija električne opreme.

Za območje evra Umar za letos predvideva upočasnitev gospodarske rasti na 3,4 odstotka, v letu 2023 pa na 2,7 odstotka.

Inflacija
Inflacija FOTO: AP

Razmeroma visoka inflacija

Večino letošnjega leta se bo ohranjala tudi razmeroma visoka inflacija, ob predpostavki umirjanja cenovnih pritiskov se bo šele leta 2024 približala dvema odstotkoma.

IMF je na primer lani oktobra Sloveniji za letos napovedoval 1,8-odstotno povprečno letno rast cen življenjskih potrebščin, po novem pa pričakuje 6,7-odstotno inflacijo. Tudi v letu 2023 naj bi ta s 5,1 odstotka ostala visoka. Umar je jeseni za letos pričakoval okoli dvoodstotno povprečno inflacijo.

"Ocenjujemo, da se bo inflacija v večini letošnjega leta ohranila okrog doseženih ravni, še višjo rast bodo omejili ukrepi za blažitev posledic visokih cen energentov," je dejala direktorica Umarja. Letos naj bi inflacija znašala 6,4 odstotka, v letu 2023 se bo umirila na 3,2 odstotka in leta 2024 na 2,3 odstotka.

Od ruske invazije na Ukrajino so največja tveganja za uresničitev napovedi povezana s potekom vojne in cenami energentov. Ob močno povišanih cenah teh bi bile države EU prisiljene v racionalizacijo energije in iskanje alternativnih virov, kar bi, glede na visoko odvisnost EU od uvoza ruskega plina, kratkoročno dodatno negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost, še izpostavljajo na Umarju.

Negativno tveganje za uresničitev pomladanske napovedi je ob tem še vedno povezano tudi z epidemičnimi razmerami, je še izpostavila.

Na trgu dela Umar pričakuje, da se bo zaposlenost letos povečala za 1,7 odstotka, število registriranih brezposelnih pa se bo po nadalje znižalo in bo v povprečju leta znašalo okoli 61.000, je povedala Bednaševa. Tudi v prihodnjih dveh letih pričakujemo nadaljnje izboljševanje razmer, "vendar manj intenzivno kot letos, ob nekoliko nižji rasti gospodarske aktivnosti in demografskih gibanjih, ki zmanjšujejo obseg delovno sposobnega prebivalstva v starosti od 20 do 64 let," je še dodala.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (759)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Mr.Who
29. 04. 2022 09.52
+3
V članku o Mariuopulu piše, da civilisti ne smejo zapustiti tovarne! Nič pa ne piše kdo jim ne pusti oditi!! Po nekaterih informacijah so to Azovci, ki so Ukrajinski Neo Nacisti! In človek se vpraša zakaj Rusi enostavno ne zravnajo tovarne? Je to mogoče zato, ker ravno ti Azovci zadržujejo na stotine civilistov in jih imajo, kot človeški ščit? Žal mi je, da tukaj ne morem objavit, kako civilisti prosijo Azovce še preden je počil prvi metek v Mariopulu najne postavljajo topov in tankov zraven blokov, bolnice in šol! Pa jih tisti Naciji niti malo ne upoštevajo! Pa ne me narobe razumet, ne podpiram vojne. Nisem za Putina ampak legitimacija Nacistov pod pretvezo česar koli je napačna!!!! Vprašajte preživele, ki imajo vtetovirane številke na rokah!
McKiya
29. 04. 2022 09.13
+2
A so koga vprašali v celi Evropi ali so za pokvarjeno UKRAJINO ali niso..?? To bo Bruselj in REU drago stalo. To ni začetek, niti konec je pa konec začetka Evropskega terorizma nad lastnim narodom. Ne v Rusiji v Evropi ni ve svobode, niti svobode govora samo še Fašizem in posiljevanje vse povprek. Evropa večni problem sveta.
VirusX
29. 04. 2022 08.21
+0
Nekaj je napoved...realnost bo dosti slabša...Živelo zadolževanje na vseh frontah...
Intihar
28. 04. 2022 20.38
+0
Kaj pa imamo mi z ukrajino in to vojno?
Mr.Who
29. 04. 2022 09.54
+1
Točno tako! Kaj ima jANŠIST za vpletat 80% v to sranje? Naj odpelje svojih 20% ovc v Ukrajino! Veseli bomo mi in veseli bodo oni!
Mr.Who
29. 04. 2022 10.42
SlobodaNE
28. 04. 2022 17.12
-2
Pa taka stabilnost
SlobodaNE
28. 04. 2022 16.11
+2
Šircelj kje si kupil faks ?
Kritik1900
28. 04. 2022 16.05
+0
Ma o kakšni rasti mi to... dokler bo 4000€/m2 za flet v LJ... ne bo nikakršne rasti
Mavrični sij
28. 04. 2022 16.02
+4
Alenka je rekla za 5%...kaj je zdej res, ker dejstvomera takrat niste objavili :D hahaha
simonaas
28. 04. 2022 15.25
-4
Ni mi jasno kaj imamo pa sploh mi z Ukrajino?
glavni Baja
28. 04. 2022 15.47
-6
fedr?k
28. 04. 2022 15.59
+0
Zdaj bomo sodelovali z okupatorji bo bolje nič bat.
glavni Baja
28. 04. 2022 16.35
-3
NeMoresVerjet
28. 04. 2022 15.05
-8
V Rusiji trenutno ni nobenega pomanjkanja in ko bodo težave udarile EU po glavi in bo tam vse še zmeraj lepo teklo normalno naprej se bo začel nov val levičarskega in desničarskega laganja po Evropi. Dejstvo je, da si je EU s sankcijami zadala avtogol. Rusija ima vse, da preživi vse sankcije, mi pa bomo po hitrem postopku ugotovili kako patetično odvisna je Evropa od drugih držav in kako naši nesposobni politiki, namesto da bi reševali to dejstvo, denar mečejo v vojsko. Vojska ne bo prinesla plina, ne bo prinesla elektrike, ampak mi še kar naprej po ameriških navodilih, ker smo brez hrbtenice in pameti.
ap100
28. 04. 2022 15.18
+9
Posteni
28. 04. 2022 15.38
+4
Zdej men spet ni jasno.. Zagovarjata rusijo "kobajagi" hkrati pa se isti veselite konec "enoumja" pri nas, v cemer se strinjam , ampak za bozjo voljo zagovarjate najvecjo diktaturo zadnjih let ( poleg s koreje )
Mavrični sij
28. 04. 2022 16.04
-4
Diktaturo? Ne vem no, mislim, da je v Rusiji vec predsednikov, kot v Sloveniji :)
Posteni
28. 04. 2022 16.16
+3
levnuh, ne svecko
28. 04. 2022 19.39
+1
Nič bat, sta šla JJ in Tonin na enodnevni " izlet " na letalonosilko ameriške mornarice v Jonsko morje. Ko bodo prišli rezultati tega izleta na plano, bomo videli hudiča. Vsak dan, ko ni še menjave vlade, nas tale dva tunkata v pekel. In nekateri še celo želijo, da Golob povabi NSi v vlado? Kot bi si kačo grel na prsih.
nikhrast
28. 04. 2022 15.01
+12
Mislil bi da bi bili hvaležni da niste v Rusiji, tam bodo nastradali, pa desetletja bo to trajalo, zahod se bo pa po nekaj letih spet postavil na noge. Samo poglejte skozi koliko recesij smo šli po vojni.
METKA102
28. 04. 2022 15.06
-7
nikhrast
28. 04. 2022 16.25
+2
Saj vem, rekli boste da so Rusi navajeni revščine, na potrošniški ravni so res nula, tu na zahodu pa vsega na pretek, recesije pa tudi niso večji problem.
SVOBODAGOVORAhaha
28. 04. 2022 14.49
+1
VSAK IZGOVOR JE DOBER ZA PODREJANJE PREBIVALSTVA- NA GLOBALNI RAVNI SEVEDA! OD BOLEZNI, VOJN,... PREBRANA KNJIGA STE! V EU SMO ZDRUŽENI Z "NAMENOM NAPREDKA", VIDIM KAKŠNEGA, SEDAJ JE PA ENA UKRAJINA POGLAVITNI POVOD ZA "KRIZO"...AHA.
ap100
28. 04. 2022 14.38
-3
septembrska projekcija bo drugačna - seveda če bodo odšteli pravo inflacijo ne pa skupek vsega kar povprečni državljan sploh ne potrebuje
zoran pušenjak
28. 04. 2022 14.34
+7
Drugo leto pa BDP - 10 %
Ivar The Boneless
28. 04. 2022 14.32
+6
Barabe laznjive. Sami ustvarjate svetovne krize. Nismo mi zabiti. Pride cas racuna.
FRC-H
28. 04. 2022 15.11
+7
Ivar The Boneless
28. 04. 2022 15.34
-1
FRC-H
28. 04. 2022 15.54
+4
Onisak25...ja se mi je zdelo, da nisi čisto "gladek"
Wilde Hilde
28. 04. 2022 14.30
-2
Eu odlocila da se IQ odzdaj meri v colih…vecji televizor vecji IQ
periot22
28. 04. 2022 14.27
+2
Dokler boste razmetavali za nepotrebno orožje krize ni!
FRC-H
28. 04. 2022 15.13
+2
Saj ni nobene krize...a imaš probleme z razumevanjem? Napoved rasti BDP je znižana...ampak še vedno pozitivna.
ivancek123
28. 04. 2022 14.14
-4
centralno afriška republika je postala že druga država na svetu ki ima za svojo uradno valuto bitcoin... =)
Aijn Prenn
28. 04. 2022 14.09
-3
Bom tule komentiral, ker tam ni dovoljeno; Če gre predsednik ZN najprej obiskati okupatorsko državo in šele nato okupirano, potem sta samo dve možnosti. Ali predsednik ZN ni nevtralen v sporu, ali pa ne obvladuje osnovnih pojmov v mednarodni politiki
levnuh, ne svecko
28. 04. 2022 19.46
+1
Kaj misliš? Mogoče pa predsednik ZN ( generalni sekretar ) ima informacije, ki potrjujejo ruske navedbe, da so generator vojne v Ukraini prav Američani Seveda so Rusi usrali motko z agresijo na Ukraino, so agresor in okupator, krivi za gorje, ki ga ob pametni diplomaciji ne bi bilo treba. Ko bi bilo dovolj, da bi v Ukraino poslali enega pijanega slovenskega jagra... Iz zgodovine vemo, da naši pijanci šicnejo u nulo na 200 m.
Hanna74
28. 04. 2022 13.46
+8
ne vem kaj eni bluzite tuki..tolk dnarja k smo ga dobili tud reveži v tej 2 letni vladi ,ga nismo nikoli..penzionsiti ,sociala,javni sektror..ja en iveč eni manj..ja za nekatere je to drobtinica,amapk te drobtnicie nismo videli v nobeni vladi..pa ne spet kolk so se zapufal negatino celo..lahko je čez 14 dni konec sveta pa bo vse brezpredmetno tako da..škoda k je pršu lolek na oblast..zdej bo vzel pa še to k smo dobili,,jasno samo da bo anty JJ oz vlada..kake neumnosti
mirka5
28. 04. 2022 14.06
-8
Eni so na račun tega mastno služili. Koliko je tega bilo dano tistim kateri so si res zaslužili.?a socialci ali tisti kateri so delali,ala trgovke ....delilo se je tako kot se je.Vse to bo treba tudi vračati. Kdo le??? 20.000 eur dolga na prebivalca ni malo. Od nekje bo treba vzeti. Vlada je dala in vlada bo morala napolniti nazaj, katera koli že je. Golobu pa upam,da uspe.
Aijn Prenn
28. 04. 2022 14.11
+2
Ko revež reče, da mu je država nekaj dala, je pa res hudo. Država nikoli nič ne da, ker nima. Dajo vedno državljani in tisto kar je država dala, morajo državljeni državi vrniti z obrestmi, ker države večinoma vse kar dajo, dajo z najetimi posojili na katera se obračunavajo obresti.
SVOBODAGOVORAhaha
28. 04. 2022 14.17
+4
mirka5
28. 04. 2022 14.18
-4
Eni tega ne razumejo,da bomo vse to mi državljani morali vračati.
fedr?k
28. 04. 2022 14.51
+11
Socialci pa ne veste da ta dolg ze vracamo ze od Juge pa Bratuskove. Saj nimamo sele zdaj dolga. Butalci
Posteni
28. 04. 2022 14.54
+1
Hana.. Sori... Ce se prodas za par sto eur ( na kratki rok ) kar bo vplivalo na daljsi ( dolg..) Potem ti res ni pomoci... Reees.. Sam to vas vsakokratni izgovor ko ka.....te na volitvah..." Kok nam ta vlada daje ..."
METKA102
28. 04. 2022 15.10
-4
mirka5
28. 04. 2022 15.12
-7
Pod Jugo nismo bili toliko zadolženi na prebivalca. Malo preberi uradne podatke,1,69% več smo bili že lani zadolzeni.Kar se tiče socialcev,jaz nikoli in nikdar nisem bila. Dejstvo je, da država nič ni dala,vsaj zastonj ne.
fedr?k
28. 04. 2022 15.24
+4
Se en ko pametuje o ekonomiji pa pojma nima. Jugo dolg je bil manjsi da ampak ce preracunas inflacijo pa trg je ta dolg v bistvu vecji kot je sedaj. 1 miljon leta 1990 ni isto kot 1 miljon danes. Butalci
Aijn Prenn
28. 04. 2022 16.17
+0
@pedrčk: ti pa res pojma nimaš o ekonomiji.