Biooglje kot izziv skozi prizmo nekaterih dejstev postavljamo v kontekst ta hip gotovo najpogosteje uporabljene besedne zveze »podnebne spremembe«. Praviloma največ govorimo o spremembi temperature zraka in ob tem pogosto spregledamo, da je za kmetovanje zelo pomembna tudi sprememba temperature tal. Poglejmo nekaj dejstev, kaj se že raziskuje, kakšne certifikate o uporabi imajo v Švici, kako se biooglje ponekod na Balkanu že industrijsko pridobiva in trži. Mimogrede: na avstrijskem trgu lahko tono biooglja kupite za dobrih 1.500 evrov.
»Poletno branje« v duhu biooglja za odločevalce in v premislek kmetovalcem, ali je v duhu dviga kakovosti obdelovalnih tal in ob diktatu pričakovane evropske zakonodaje o zmanjšanju uporabe fitosanitarnih sredstev za rastline ter ob vse težavnejšem dostopu do krme za živino vendarle napočil tudi trenutek za samorefleksijo, če bi kaj morda lahko začeli početi drugače.
V državi je kar nekaj strokovnjakov, ki se ukvarjajo s trajnostim kmetovanjem, proučevalcev tal – in eno izmed njih, Ano Schwarzmann, smo povabili tudi v tokratni Hi-tech klepet. Uvodni razmislek pa začenjamo s povzetkom Evropske agencije za okolje, ki je že leta 2017 zapisala: »Kmetijska produktivnost bo zaradi daljšanja rastne dobe ter krajšanja obdobja zmrzali v severni Evropi naraščala, v južni Evropi pa bodo ekstremni vročinski valovi, zmanjšanje padavin in posledično manjše razpoložljivosti vode v vegetacijskem obdobju glavni razlogi za upad pridelka.« Ne preseneča torej, da smo letošnje poletje v pričakovanju razglasitve suše kot naravne nesreče tudi v slovenskem kmetijstvu.
Agencija za okolje Republike Slovenije (ARSO) tako v enem od projektov pod naslovom Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja zapiše, da je pomemben del strategije prilagajanja na podnebne spremembe ustrezna raba in tehnologija obdelave tal, in to predvsem s povečanjem vsebnosti organskih snovi v tleh.
Vprašanje je, ali lahko za tla naredimo dovolj z dosedanjim ravnanjem, večinoma z intenzivnim kmetovanjem, ali je skrajni čas, da se iščejo in nadzorovano uporabljajo tudi alternativni viri in druge tehnologije.
Znanost se ukvarja z bioogljem
V enem od pilotnih projektov, ki jih je v obdobju 2014–2020 izpeljal ZRS Bistra Ptuj v sodelovanju s partnerji, so prepoznali vsaj dve koristi, če bi kmetija uporabljala biooglje. Prva je v tem, da lahko sama koristno obdela odpadno biomaso, in druga, da lahko presežke pridelanega biooglja proda tudi drugim.
Omenjeni projekt naj bi tudi pokazal prirast in zvišanje vrednosti hranil ob dodajanju biooglja pri zelenjadnicah. Na izbranih kmetijah so biomaso s kmetij pridelali v pirolizni peči KOPI in pri tem v javno objavljenem poročilu med drugim zapisali, da bi del mineralnih gnojil lahko zamenjali z organskim gnojilom ali aktiviranim bioogljem; pri tem so dodali, da dokončno te ugotovitve na podlagi le enoletnega poskusa ne morejo z gotovostjo potrditi.
Tudi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHS) so v obdobju 2018–2019 kot partnerji sodelovali pri projektu uporabe biooglja v hmeljiščih in vrtičkih za izboljšanje in ohranjanje narave in okolja. In kot so ob tem zapisali na spletni strani inštituta, lahko pravilna uporaba biooglja v praksi pomeni zmanjšano potrebo po gnojenju z gnojili in tudi manjšo potrebo po namakanju.
V javnosti je glede uporabe biooglja z vidika koncepta ohranitvenega kmetijstva aktiven in kot ugleden strokovnjak prepoznan tudi Rok Mihelič s katedre za pedologijo in varstvo okolja na ljubljanski biotehniški fakulteti. Po njegovem mnenju je biooglje pomembno sredstvo za izboljšanje in obnovo tal, ki samo po sebi sicer ne izboljšuje prsti, temveč nase veže koristne snovi in jih sprošča nazaj v okolje.
Švica najdlje pri certificiranju biooglja?
Pri European Blochar Foundarion (EBC) iz Arbaza v Švici za proizvajalce in prodajalce biooglja izdajajo evropski certifikat skupaj s smernicami že od 1. januarja 2012. V drugih državah velja ta industrijski standard, ki predpisuje merila kakovosti za biooglje, za prostovoljno izbiro, medtem ko je v Švici zavezujoč za vse, ki se ukvarjajo s prodajo biooglja v kmetijstvu. Pri tem pri EBC poudarjajo, da sta odločilnega pomena za varno uporabo prav izbran surov material in tudi način njegove obdelave. Kot so zapisali pri EBC, naj bi ob priporočilih za uporabo biooglja v kmetijstvu, zapisanih pod EBC Agro, njegovo uporabo dovolile tudi nekatere članice EU, med njimi Avstrija, Švedska in Madžarka.
Pri surovini za izdelavo biooglja pri EBC med drugim preverjajo pH-vrednost, vsebnost soli in vode, medtem ko so pri uporabi biooglja kot dodatka pri krmi živine pozorni predvsem na vsebnost težkih kovin.
Možnosti za uporabo so pestre
V podjetju Basna iz Srbije, ki se je predelave biomase v biooglje lotilo že leta 2010 tudi po zaslugi sodelovanja s tamkajšnjim znanstveno-tehnološkim parkom iz Čačka (NTP – Naučno tehnološki park Čačak), ugotavljajo še druge prednosti poleg izboljšanja tal v kmetijski pridelavi. Omenjajo manjšo porabo mineralnih gnojil v poljedelstvu, manjšo uporabo antibiotikov v živinoreji, boljše upravljanje organskih odpadkov, možnosti za izboljšanje neplodnih zemljišč in manjšo potrebo po namakanju tal. Biooglje v podjetju proizvajajo v piroliznih pečeh po omenjenih švicarskih standardih EBC, ki med drugim jamčijo, da gre za izdelek visoke kakovosti, torej čist in brez strupenih primesi, in se kot takšen se dovoli za oplemenitev obdelovalne zemlje ter kot dodatna sestavina v prehrani živine.
Biooglje je lahko priložnost za Slovenijo
Ker biooglje zagotavlja tudi manj izpusta ogljikovega dioksida, je v spremenjenih vremenskih razmerah, ki že pogubno vplivajo na kmetijstvo, torej pridelavo hrane, ena od možnih tem za razpravo o sistematični, urejeni uporabi tudi na slovenskih tleh. Pri tem bi bilo gotovo treba načeti več vprašanj, predvsem pa vse že zbrane ugotovitve različnih raziskovalnih ustanov in strokovnjakov, ki so se lotevali pilotnih projektov o uporabi biooglja v kmetijstvu, zbrati na enem preglednem mestu.
V dobi digitalizacije in ob večni težavi preglednega zbiranja podatkov in informacij za kakovostno odločanje bi bilo namreč dobro načeti več razvojnih kmetijskih tem ter na skupnem »digitalnem stičišču« zbrati vso slovensko in tujo prakso in predpise – v tem primeru o uporabi biooglja v različne namene. In z ustrezno optimizacijo takšne strani bi vse zainteresirane deležnike že en klik lahko pripeljal do strani »Projekt biooglje v Sloveniji«.
Nekaj odprtih vprašanj, ki se ponujajo že ob naključnem brskanju o tem, kje smo v Sloveniji ta hip na področju uporabe biooglja v kmetijstvu:
- Kako zagotoviti kmetovalcem, da bi bila uporaba biooglja donosna?
- Kako z usklajeno in sistemsko rešitvijo zagotoviti kakšno skupno zbiranje primerne biomase za industrijsko pridelavo biooglja v Sloveniji?
- Je tudi izdelava piroliznih peči za pridelavo morebitna tržna niša za industrijsko proizvodnjo biooglja?
- Ali lahko tudi sanitarne sečnje v gozdovih po naravnih nesrečah spodbudijo razmislek o vlogi, pomenu biooglja tudi z vidika narodnega gospodarstva?