Agro HI-tech

Za bolj strateški razmislek o biooglju

Kar nekaj raziskav o biooglju je, informacije o tem pa razpršene
Podporniki obveščajo
AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Velika noč se bliža, domače dobrote vas čakajo v Mercatorju
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Velika noč se bliža, domače dobrote vas čakajo v Mercatorju

Velike noči ni brez prazničnih dobrot – pirhov, šunke, hrena in potice

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Podeželje v mestu pred veliko nočjo
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Podeželje v mestu pred veliko nočjo

V soboto, 23. marca, bo med 8. in 14. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani dogodek Podeželje v mestu, kjer bodo kmetije ponujale svoje dobrote zs veliko noč.

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
10 let uporabe Agrosola pri pridelavi hrena
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta 10 let uporabe Agrosola pri pridelavi hrena

Hren je nepogrešljiv na velikonočni mizi, a pridelava zahteva veliko ročnega dela, z uporabo foliarnega sredstva za krepitev fotosinteze Agrosol pa odpade precej ročnega dela pri pridelavi hrena

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Okvir pomoči: zaupajte nam svojo trajnostno zgodbo in sodelujte na razpisu
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Okvir pomoči: zaupajte nam svojo trajnostno zgodbo in sodelujte na razpisu

Skupina NLB vabi podjetja, da do 10. marca prijavijo svoje trajnostne rešitve in se potegujejo za finančno podporo in bančne ugodnosti

02.08.2022 17:00
Čas branja: 4 min
Za bolj strateški razmislek o biooglju
Ne le zrak, tudi tla »trpijo« pod težo podnebnih sprememb in nihanj temperaturnih razlik, ki obdelovalno zemljo enkrat izpostavljajo pretirani suši, drugič preveliki mokroti. Biooglje pridobivamo iz biomase po posebnem postopku v pirolizni peči, in ker je nasproten proces od gorenja, zmanjšuje ogljični odtis. Ima dvojno funkcijo: prispeva k ozračju z manj ogljikovih izpustov med kmetovanjem in hkrati z ohranjanjem mikroorganizmov, tudi z zadrževanjem vode in dušika, vpliva na izboljšanje in obnovo tal za pridelavo hrane. Kot iz slabega testa težko zamesimo okusno pecivo, tudi iz organsko obubožanih tal težko pričakujemo kakovosten pridelek. Foto: Shutterstock

Biooglje kot izziv skozi prizmo nekaterih dejstev postavljamo v kontekst ta hip gotovo najpogosteje uporabljene besedne zveze »podnebne spremembe«. Praviloma največ govorimo o spremembi temperature zraka in ob tem pogosto spregledamo, da je za kmetovanje zelo pomembna tudi sprememba temperature tal. Poglejmo nekaj dejstev, kaj se že raziskuje, kakšne certifikate o uporabi imajo v Švici, kako se biooglje ponekod na Balkanu že industrijsko pridobiva in trži. Mimogrede: na avstrijskem trgu lahko tono biooglja kupite za dobrih 1.500 evrov.

»Poletno branje« v duhu biooglja za odločevalce in v premislek kmetovalcem, ali je v duhu dviga kakovosti obdelovalnih tal in ob diktatu pričakovane evropske zakonodaje o zmanjšanju uporabe fitosanitarnih sredstev za rastline ter ob vse težavnejšem dostopu do krme za živino vendarle napočil tudi trenutek za samorefleksijo, če bi kaj morda lahko začeli početi drugače.

V državi je kar nekaj strokovnjakov, ki se ukvarjajo s trajnostim kmetovanjem, proučevalcev tal – in eno izmed njih, Ano Schwarzmann, smo povabili tudi v tokratni Hi-tech klepet. Uvodni razmislek pa začenjamo s povzetkom Evropske agencije za okolje, ki je že leta 2017 zapisala: »Kmetijska produktivnost bo zaradi daljšanja rastne dobe ter krajšanja obdobja zmrzali v severni Evropi naraščala, v južni Evropi pa bodo ekstremni vročinski valovi, zmanjšanje padavin in posledično manjše razpoložljivosti vode v vegetacijskem obdobju glavni razlogi za upad pridelka.« Ne preseneča torej, da smo letošnje poletje v pričakovanju razglasitve suše kot naravne nesreče tudi v slovenskem kmetijstvu.

Agencija za okolje Republike Slovenije (ARSO) tako v enem od projektov pod naslovom Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja zapiše, da je pomemben del strategije prilagajanja na podnebne spremembe ustrezna raba in tehnologija obdelave tal, in to predvsem s povečanjem vsebnosti organskih snovi v tleh.

Vprašanje je, ali lahko za tla naredimo dovolj z dosedanjim ravnanjem, večinoma z intenzivnim kmetovanjem, ali je skrajni čas, da se iščejo in nadzorovano uporabljajo tudi alternativni viri in druge tehnologije.

Znanost se ukvarja z bioogljem

V enem od pilotnih projektov, ki jih je v obdobju 2014–2020 izpeljal ZRS Bistra Ptuj v sodelovanju s partnerji, so prepoznali vsaj dve koristi, če bi kmetija uporabljala biooglje. Prva je v tem, da lahko sama koristno obdela odpadno biomaso, in druga, da lahko presežke pridelanega biooglja proda tudi drugim.

Omenjeni projekt naj bi tudi pokazal prirast in zvišanje vrednosti hranil ob dodajanju biooglja pri zelenjadnicah. Na izbranih kmetijah so biomaso s kmetij pridelali v pirolizni peči KOPI in pri tem v javno objavljenem poročilu med drugim zapisali, da bi del mineralnih gnojil lahko zamenjali z organskim gnojilom ali aktiviranim bioogljem; pri tem so dodali, da dokončno te ugotovitve na podlagi le enoletnega poskusa ne morejo z gotovostjo potrditi.

Tudi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHS) so v obdobju 2018–2019 kot partnerji sodelovali pri projektu uporabe biooglja v hmeljiščih in vrtičkih za izboljšanje in ohranjanje narave in okolja. In kot so ob tem zapisali na spletni strani inštituta, lahko pravilna uporaba biooglja v praksi pomeni zmanjšano potrebo po gnojenju z gnojili in tudi manjšo potrebo po namakanju.

V javnosti je glede uporabe biooglja z vidika koncepta ohranitvenega kmetijstva aktiven in kot ugleden strokovnjak prepoznan tudi Rok Mihelič s katedre za pedologijo in varstvo okolja na ljubljanski biotehniški fakulteti. Po njegovem mnenju je biooglje pomembno sredstvo za izboljšanje in obnovo tal, ki samo po sebi sicer ne izboljšuje prsti, temveč nase veže koristne snovi in jih sprošča nazaj v okolje.

Švica najdlje pri certificiranju biooglja?

Pri European Blochar Foundarion (EBC) iz Arbaza v Švici za proizvajalce in prodajalce biooglja izdajajo evropski certifikat skupaj s smernicami že od 1. januarja 2012. V drugih državah velja ta industrijski standard, ki predpisuje merila kakovosti za biooglje, za prostovoljno izbiro, medtem ko je v Švici zavezujoč za vse, ki se ukvarjajo s prodajo biooglja v kmetijstvu. Pri tem pri EBC poudarjajo, da sta odločilnega pomena za varno uporabo prav izbran surov material in tudi način njegove obdelave. Kot so zapisali pri EBC, naj bi ob priporočilih za uporabo biooglja v kmetijstvu, zapisanih pod EBC Agro, njegovo uporabo dovolile tudi nekatere članice EU, med njimi Avstrija, Švedska in Madžarka.

Pri surovini za izdelavo biooglja pri EBC med drugim preverjajo pH-vrednost, vsebnost soli in vode, medtem ko so pri uporabi biooglja kot dodatka pri krmi živine pozorni predvsem na vsebnost težkih kovin.

Možnosti za uporabo so pestre

V podjetju Basna iz Srbije, ki se je predelave biomase v biooglje lotilo že leta 2010 tudi po zaslugi sodelovanja s tamkajšnjim znanstveno-tehnološkim parkom iz Čačka (NTP – Naučno tehnološki park Čačak), ugotavljajo še druge prednosti poleg izboljšanja tal v kmetijski pridelavi. Omenjajo manjšo porabo mineralnih gnojil v poljedelstvu, manjšo uporabo antibiotikov v živinoreji, boljše upravljanje organskih odpadkov, možnosti za izboljšanje neplodnih zemljišč in manjšo potrebo po namakanju tal. Biooglje v podjetju proizvajajo v piroliznih pečeh po omenjenih švicarskih standardih EBC, ki med drugim jamčijo, da gre za izdelek visoke kakovosti, torej čist in brez strupenih primesi, in se kot takšen se dovoli za oplemenitev obdelovalne zemlje ter kot dodatna sestavina v prehrani živine.

Biooglje je lahko priložnost za Slovenijo

Ker biooglje zagotavlja tudi manj izpusta ogljikovega dioksida, je v spremenjenih vremenskih razmerah, ki že pogubno vplivajo na kmetijstvo, torej pridelavo hrane, ena od možnih tem za razpravo o sistematični, urejeni uporabi tudi na slovenskih tleh. Pri tem bi bilo gotovo treba načeti več vprašanj, predvsem pa vse že zbrane ugotovitve različnih raziskovalnih ustanov in strokovnjakov, ki so se lotevali pilotnih projektov o uporabi biooglja v kmetijstvu, zbrati na enem preglednem mestu.

V dobi digitalizacije in ob večni težavi preglednega zbiranja podatkov in informacij za kakovostno odločanje bi bilo namreč dobro načeti več razvojnih kmetijskih tem ter na skupnem »digitalnem stičišču« zbrati vso slovensko in tujo prakso in predpise – v tem primeru o uporabi biooglja v različne namene. In z ustrezno optimizacijo takšne strani bi vse zainteresirane deležnike že en klik lahko pripeljal do strani »Projekt biooglje v Sloveniji«.

Nekaj odprtih vprašanj, ki se ponujajo že ob naključnem brskanju o tem, kje smo v Sloveniji ta hip na področju uporabe biooglja v kmetijstvu:

  • Kako zagotoviti kmetovalcem, da bi bila uporaba biooglja donosna?
  • Kako z usklajeno in sistemsko rešitvijo zagotoviti kakšno skupno zbiranje primerne biomase za industrijsko pridelavo biooglja v Sloveniji?
  • Je tudi izdelava piroliznih peči za pridelavo morebitna tržna niša za industrijsko proizvodnjo biooglja?
  • Ali lahko tudi sanitarne sečnje v gozdovih po naravnih nesrečah spodbudijo razmislek o vlogi, pomenu biooglja tudi z vidika narodnega gospodarstva?

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
FINANCE
Tako se dela posel v kmetijstvu

V posebni reviji (Podjetno kmetijstvo) predstavljamo uspešne zgodbe s podeželja. Učijo nas, da je možno tudi v zahtevnih časih...

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Z avtomatiziranim kokošnjakom run chicken villa zapuščajo Amazon
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Z avtomatiziranim kokošnjakom run chicken villa zapuščajo Amazon

Podjetje Run Tiger je bilo med tistimi, ki so jim hekerji januarja blokirali profil na Amazonu, prodajo so preselili na druge spletne trgovine in lovijo cilj o petkratni rasti prodaje.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Predstavljamo finaliste izbora Najboljši agropodjetnik 2024
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Predstavljamo finaliste izbora Najboljši agropodjetnik 2024

Zmagovalce v štirih kategorijah bomo razglasili 22. marca na 11. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Vabimo vas, da se nam pridružite in med prvimi čestitate nagrajencem.

AGROBIZ
Agro HI-tech
Spoznajte 20 perspektivnih startupov s področja agrobiznisa
Agrobiznis
Agro HI-techPetra Šubic Spoznajte 20 perspektivnih startupov s področja agrobiznisa

Razvijajo nadomestke za živalske antibiotike, tehnologije za učinkovitejšo pridelavo ob manjši porabi semen in gnojil, učinkovito namakanje in še marsikaj

AGROBIZ
Novice
Objavljen je letošnji razpis za mlade kmete
Agrobiznis
NoviceUredništvo Agrobiznisa Objavljen je letošnji razpis za mlade kmete

Vloge mladih kmetov na ta razpis sprejemajo od 25. marca do 7. junija, objavili pa so še tri druge razpise

AGROBIZ
Agro Podjetnik
(video) Spoznajte zmagovalce izbora Najboljši agropodjetnik 2024
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic (video) Spoznajte zmagovalce izbora Najboljši agropodjetnik 2024

Zmagovalci so linija vložnin Domače dobrote Metka, kmetija Pr' Matevž, butična sirarna Golden Ring in Loška zadruga.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Tako mlada kmetica uspešno vodi družinsko kmetijo pri Pragerskem
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Tako mlada kmetica uspešno vodi družinsko kmetijo pri Pragerskem

Pri 30 letih je Brigita Hergan naredila svoje prvo bučno in sončnično olje, pri 39 letih pa dobila možnost za prevzem družinske kmetije.

AGROBIZ
Novice
Borut Florjančič, Zadružna zveza Slovenije: Čakamo na zeleno luč za medpanožne organizacije
Agrobiznis
INTERVJU
NovicePetra Šubic Borut Florjančič, Zadružna zveza Slovenije: Čakamo na zeleno luč za medpanožne organizacije

Medpanožne organizacije pripravljajo standardne klavzule o porazdelitvi vrednosti v verigi, vključno s tržnimi bonusi in izgubami, in se dogovorijo, kako bo zanihala cena vsem v verigi, ko bi se podražila gnojila in bi rejci imeli višje stroške s prirejo mleka.

AGROBIZ
Agro izziv
Okoljsko občutljive trajne travnike so »premaknili« v hribe
Agrobiznis
Agro izzivPetra Šubic Okoljsko občutljive trajne travnike so »premaknili« v hribe 1

S spremembo uredbe o pravilih pogojenosti, ki je bila objavljena v Uradnem listu 2/2024, so del ravninskih trajnih travnikov, ki so varovana območja, premaknili na območje planin, kjer je košnja dobrodošla, ker preprečuje zaraščanje