Ljudje ob Kolpi: Fanika Požek

17.10.2021 | 17:00

Ljudje ob Kolpi: Fanika Požek
Ljudje ob Kolpi: Fanika Požek
Ljudje ob Kolpi: Fanika Požek
Ljudje ob Kolpi: Fanika Požek
Ljudje ob Kolpi: Fanika Požek

Fanika Požek, ljudska pesnica
Rojena 16. oktobra 1947 v Dolenjcih (pri Adlešičih), umrla 13. avgusta 2019 v Črnomlju

Deželica sonca in grozdja

Deželica sonca in grozdja,
ti meni najdražji si kraj,
vedno, ko daleč bom zdoma,
rad se bom vračal nazaj!

Na hribčkih se hrami bleščijo,
bele tam breze šume,
nageljni v oknih dehtijo,
ko lastovke spet prilete.

Na jesen, ko listje odpada,
sladko nam grozdje zori,
vino iz mošta postaja,
vinski se praznik slavi!

Le kdo ne pozna pesmi, ki jo je uglasbil Lojze Slak, pojejo pa jo Fantje s praprotna. To je tudi prva javno objavljena pesem Fanike Vlašič, po domače Fanike od Doljnjih Kraljev, ki je bila objavljena v Kmečkem glasu leta 1962. 15-letna deklica zanjo ni dobila honorarja ali nagrade, a pesem je kmalu ponarodela. In to je gotovo največja nagrada za umetnika.

Fanika je že v osnovi šoli med sošolci v Adlešičih izstopala prav po tem, da je veliko brala – in posledično tudi pisala. Nastopala je na vseh proslavah in dogodkih v domačem kraju in nato kmalu dokazala, da je zelo talentirana – za eno od smeri umetnosti: pisanje kratkih črtic in predvsem besedil za narodno zabavno glasbo.

Njena bogata ustvarjalna pot se je pričela kmalu po objavi prve pesmi: Bela krajina v Kmečkem glasu – ki je bila zelo všeč mlademu glasbeniku Lojzetu Slaku, ki je pesnici takoj pisal. A ker v Kmečkem glasu niso imeli natančnih podatkov, je pismo naslovil kar: Fanika Vlašič, Bela krajina. Pismo jo je vseeno našlo, resda sicer šele po 6 mesecih. Lojze je predlagal spremembo naslova pesmi Bela krajina v Deželica sonca in grozdja. In takrat se je pričelo dolgoletno sodelovanje. Fanika je v svojem ustvarjalnem obdobju napisala več kot 700 avtorskih del, predvsem pesmi, ki so jih uglasbili in izvajali različni narodno zabavni ansambli in posamezniki; a najbolj plodno je bilo sodelovanje z Lojzetom Slakom. Za Ansambel Lojzeta Slaka je napisala številne uspešnice: Mama, prihajam domov, Visoko nad oblaki, Glas harmonike, Kadar srečam te, Vprašaj srce, Zadnja noč v letu, Še vedno lepa si, Še enkrat, Zlata cesta z morja, Na krilih vetra, Ni hotela reči ne, Vijolice, Sanje, Tiho hiša najina stoji, V domači dolini, Ob srebrni reki, ... Za Ansambel Tonija Verderberja: Beli kamen ljubezni, ... Za Ansambel Franca Miheliča: Playboy, Lectovo srce, za Ansambel Petra Finka: Morska pravljica, Zapeljiva soseda, za Modrijane: Daleč je dom, za ansambel Vasovalci (tudi Adlešičani): Stari his, Ni več prela, za Ansambel Vrisk: Preveč je belih rož, za ansambel Spev: Edino upanje, za ansambel Vesele Štajerke: Sreča se vrne ... In še mnogo drugih.

Za svoje dolgoletno uspešno delo je bila tudi velikokrat nagrajena na festivalih narodno zabavne glasbe:

-          Vurberk - 8x prva nagrada, 2x druga nagrada, 2x tretja nagrada,

-          Ptuj - 3x prva nagrada,

-          Števerjan - 3x prva nagrada,

-          Graška gora – 2x prva nagrada, 4x druga nagrada,

-          Lenart – 1x prva nagrada,

-          Odmev z Boča 1x prva nagrada,

-          Zaigrajmo in zapojmo – 1x prva nagrada,

-          Tamburanje va Kostele – 1x prva nagrada,

-          Šentjernej – 1x prva nagrada,

-          Priznanja je prejela tudi na festivalih: Viža leta (od leta 2002 do leta 2010 je 25x zmagala kot viža meseca in 2x kot viža leta), Slovenska polka in valček (nagrajena 7x),

-          Leta 1999 je prejela Souvanovo nagrado za življenjsko delo,

-          Leta 2001 je prejela Staretovo nagrado za kvaliteto pisanja besedil narodno zabavne glasbe,

-          Občina Črnomelj se ji je za njeno delo leta 2008 zahvalila s Plaketo Otona Župančiča.

V knjigi Dozorele sanje, ki jo je izdala 2010 leta je zapisala: »Pišem predvsem besedila za valčke, … ker sem človek globokih čustev, ljubiteljica narave in vsega lepega …

Fanika je pokopana v Adlešičih ob možu Niku Požeku, ki je bil med drugim tudi vodja Kmetijske pospeševalne službe v Črnomlju (predhodnica Kmetijske svetovalne službe), direktor KZ Črnomelj, župan (predsednik skupščine občine) Črnomlja, (prvi) direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto …

Boris Grabrijan

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava