Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Računsko sodišče je decembra lani izdalo osnutek revizijskega poročila glede nabave zaščitne in medicinske opreme zaradi epidemije covida-19, pri čemer so 13 izvedenih pogodb označili kot takšne, kjer bi lahko bili zaznani sumi kaznivega dejanja. V postopku priprave pa je predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel pooblastilo za podpis osnutka revizijskega poročila z Jorga Kristijana Petroviča prenesel na namestnico Mojco Planinšek.

Kot je tedaj pojasnjeval Vesel, Petrovič odločitve ni sprejel v realnem času, poleg tega pa je bila komunikacija z njim otežena, saj ni prihajal na sestanke in dvigoval telefona. Tega pa kot predsednik Računskega sodišča ni mogel dopustiti, zato se je odločil za zamenjavo, je Vesel pojasnil ob predstavitvi poročila.

O Veselovem ravnanju je februarja razpravljal odbor DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Vesela je pozval k odstopu, Komisiji za preprečevanje korupcije pa predlagal, da glede odvzema pooblastil Petroviču uvede postopek. Komisija je zdaj postopek končala. Pri tem ni potrdila kršitev določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zato je postopek ustavila. Zaradi zaznanih tveganj pa je Računskemu sodišču izdala priporočila.

Kot so sporočili iz KPK-ja, je komisija pridobila pojasnila Računskega sodišča, prvega namestnika predsednika Računskega sodišča in pristojne vrhovnih državnih revizorjev ter proučila relevantno zakonodajo s področja delovanja Računskega sodišča.

Ugotovila je, da ima predsednik računskega sodišča v skladu s poslovnikom sodišča pristojnost, da za posamezen revizijski primer pooblasti ali prvega ali drugega namestnika. S tem uresničuje svoje zakonske pristojnosti, ki mu jih kot generalnemu državnemu revizorju določa zakon o računskem sodišču. "Če je to potrebno oziroma utemeljeno, pa lahko dodeljeno pooblastilo tudi odvzame," so zapisali.

Kot še navajajo, je to v odgovoru komisiji potrdil tudi Petrovič, ki je hkrati zapisal, da je odločitev predsednika v celoti spoštoval, saj je to bistvenega pomena za uspešno delovanje računskega sodišča. Prav tako iz pojasnil, ki jih je zbrala komisija, izhaja, da v konkretnem primeru pri opredelitvi roka za podajo soglasja oziroma nesoglasja pristojnega namestnika k reviziji ni šlo za precedens, ki bi odstopal od običajne prakse.

Je pa KPK v normativni ureditvi postopkov na računskem sodišču zaznala tveganja za nastanek kršitev iz pristojnosti komisije. Računskemu sodišču je zato priporočila, da v svojem poslovniku podrobneje uredi posamezne faze revizijskega postopka, ki so zdaj urejene v posameznih smernicah, po mnenju KPK pa bi bilo bolje, da bi bile urejene v hierarhično višjem in pravno zavezujočem aktu.

Prav tako je komisija računskemu sodišču priporočila, da v poslovniku natančneje uredi vlogo pristojnega namestnika v postopku izdaje soglasja oziroma nesoglasja k osnutku revizijskega poročila in določi časovnico posamezne faze ter predpiše postopek in kriterije zamenjave pristojnega namestnika v posameznem revizijskem postopku, so še sporočili iz KPK.