'Boljše ne bo, verjemite, naredimo vse, da ne bo še slabše'

Potem ko smo včeraj poročali o pomanjkanju zdravnikov oziroma njihovem odhodu iz ljubljanskega ZD Fužine, so danes svoje delo predstavili zdravstveni delavci v ZD Velenje. 

Kot je pojasnila vodja splošne medicine Janja Fišter, so zdravniki v njihovi ustanovi močno preobremenjeni. Podala je primer, ko je bilo čez poletje odsotnih več zdravnikov, tako so tisti, ki so delali v nadomestnih ambulantah, na dan imeli tudi po 180 obravnav. V povprečni ambulanti ima zdravnik namreč okoli 80 obravnav dnevno, ob odsotnosti pa se število obravnav močno poveča. "Dolgotrajno delo s takšno frekvenco izčrpa človeka," je pojasnila in dodala, da je poleg tega treba vključiti še nočna in dežurstva med vikendi, zdravniki pa pokrivajo tudi delo v domu starejših občanov. Poleg vsega naštetega imajo zdravniki še administrativne obremenitve, upoštevati pa je treba tudi odnose s strani pacientov, "ki prihajajo s fiksnimi idejami, kaj želijo in kaj pričakujejo, saj so nekaj prebrali na internetu". Tako pogosto prihaja do nekih neskladij konfliktov, ko mora zdravnik utemeljevati, zakaj se je odločil, kot se je in "to te izčrpava". 

Ker se starostna struktura prebivalcev spreminja in je vse več starejših ljudi, so tudi obravnave pogostejše in daljše, je pojasnila in dodala, da so primarni zdravniki prva bojna linija in tako se vse nezadovoljstvo z nedostopnostjo zdravstvenega sistema stresa nanje. "Zavedati se moramo, da res delamo, da smo preobremenjeni in da morda vsega ne zmoremo takoj. In žal se ob preobremenjenosti delajo tudi napake in tega nihče od nas ne zanika, ampak je to tudi posledica vseh teh velikih frekvenc in preobremenjenosti," je dodala.

Direktor ZD Velenje Janko Šteharnik ob tem apelira na vse prebivalce, naj se do svojega osebnega zdravnika, če ga imajo, obnašajo kot do prijatelja. "To je oseba, ki vam je najbližje, ji zaupate osebne probleme, ki vas zdravi in vam želi pomagati. Posamezniki pa se do njih obnašajo, kot da so zadnji ne vem kaj na tem svetu. In posameznik lahko zruši zdravnika, ki bo za sabo pustil 1500 pacientov."  

Zelo močne se mu zdijo besede ene od zdravnic v Ljubljani, ki jih je povedala na enem od zdravstvenih dogodkov. "Boljše ne bo, verjemite, naredimo vsaj vse, da ne bo slabše. Ne zavedate se resnosti situacije. Razmerje odhajajočih zdravnikov in prihajajočih je negativno." Šteharnik zato še enkrat opozarja vse, naj razumejo, da zdravniki delajo, da prazne čakalnice pomenijo organizacijo, delo in varnost. "Zaradi varnosti tistih, ki prihajajo, si želimo prazne čakalnice," je poudaril in dodal, da je izbrani osebni zdravnik edini zdravnik, naslednja stopnja je dežurna ambulanta in nato številka 112. "Ne hodite k zdravnikom, ki niso vaši izbrani osebni zdravniki, ker boste uničili sistem. Vsi do zadnjega ta trenutek vpisujejo več pacientov, kot je standard in kot bi tudi sami želeli. In če ti pacienti še dodatno tavajo po ambulantah in pričakujejo pomoč, lahko to prav tako povzroči, da se bo posamezni zdravnik zrušil in da bomo ostali brez njih. Skrb zase ne pomeni tekanje po zdravstvenem domu in čakanje, katera vrata ambulante se bodo odprla prva, ampak optimalen način komunikacije in razumevanje, da smo res v kritični situaciji. Zdravniki, ki imajo svoje paciente, se bodo trudili, da bodo zanje poskrbeli, če bo v njihovi moči, bodo poskrbeli tudi za paciente odsotnih zdravnikov."

Pozval je, naj bodo pacienti do zdravnikov drugačni, saj jim bodo pomagali tisti trenutek, ko bo možno. Predstavil je tudi zdravniške definicije, ki so urgentno, nujno in ostalo. Urgentno pomeni, da boste v 24 urah umrli, nujno, da vam npr. malta pade v oko in lahko v štirih urah oslepite, ostalo pa je ostalo. "Ne morete biti vedno prvi," je dodal. Ob tem je izpostavil napade na zdravnike, ki zaradi takih stvari tudi odhajajo. Slovenija je po njegovem mnenju zelo različna. Kot pravi, sam prihaja s Koroške, kjer je odnos pacientov do zdravnikov bistveno drugačen in morda je tudi to razlog, pravi, da zdravniki zapuščajo mestne občine in odhajajo v manjše kraje, ker so tam ljudje drugačni. 

Zaradi vse večje agresije pacientov do zdravnikov je Šteharnik zdravstvenemu ministru na prvem sestanku tudi predlagal, da omogoči zdravnikom, da izpišejo pacienta. "Predstavljajte si, da pacient ne upošteva vaših priporočil, da se ne odziva, da ne jemlje zdravila, da pljuva po vas, vi ga morate pa zdraviti. Gre za zelo neprijetno situacijo in evidenten razlog, da zdravnik enkrat reče, dovolj mi je. Upajmo, da ne reče dovolj mi je tega poklica," je še povedal.

Številni pacienti se razburjajo tudi zaradi nedostopnosti osebnega zdravnika, kar poskuša ministrstvo za zdravje rešiti z dodatnimi sredstvi, ki jih namenja zaposlovanju zdravstvenih administratorjev, ki naj bi skrbeli za pomoč pri telefonskem naročanju. Več o tem, kako si je to zamislilo ministrstvo in kako so k omenjeni zadevi pristopili zdravstveni domovi, pa bomo pisali v prihodnjih dneh.