V prvih osmih mesecih letošnjega leta so na zunanjih mejah EU-ja z državami Zahodnega Balkana našteli 86.581 nezakonitih prehodov meje, kar je za 190 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Foto: EPA
V prvih osmih mesecih letošnjega leta so na zunanjih mejah EU-ja z državami Zahodnega Balkana našteli 86.581 nezakonitih prehodov meje, kar je za 190 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Foto: EPA

"Zakaj Evropska komisija kot varuhinja pogodb končno ne poskrbi, da se zakonodaja EU-ja ne krši, zlasti na primeru, ko v kopensko državo, kot je Avstrija, prispe veliko nezakonitih migrantov," se je spraševal Nehammer in pri tem opozoril, da prebežnikov pred vstopom v Avstrijo prečkajo več članic EU-ja in varnih tretjih držav.

Evropsko komisijo je obtožil, da je v zadnjih letih prezrla številne luknje na zunanjih mejah EU-ja. Prav tako se je spravil na agencijo EU-ja za zunanje meje Frontex, za katero meni, da bi jo bilo treba prisiliti, da učinkovito zavaruje zunanje meje Unije, postane zaščitni zid za članice in ostro ukrepa proti trgovini z ljudmi.

Po navedbah konservativnega kanclerja je Avstrija od začetka januarja do konca avgusta prejela skoraj 57.000 prošenj za azil, kar pomeni 195-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. "Število bo še naprej naraščalo, poleg tega pa smo sprejeli približno 85.000 Ukrajincev, za katere skrbimo in jim zagotavljamo zaščito," je še dodal.

Podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas je v ponedeljek na Twitterju poudaril, da nobena država ne more sama upravljati migracij, in dodal, da morajo članice okrepiti medsebojno sodelovanje.

O spopadanju z migracijami bodo v petek razpravljali tudi notranji ministri EU-ja, po navedbah komisije pa bodo Avstrija, Slovaška, Slovenija, Češka in Madžarska na to temo izvedle še dodatna ministrska posvetovanja.

Nemčijo skrbi zaradi nastanitvenih zmogljivosti

Povečan pritok ukrajinskih beguncev in prihodi prebežnikov po balkanski poti sprožajo skrbi tudi v Nemčiji, kjer se poraja vprašanje glede nastanitvenih zmogljivosti.

Veliko prihodov beguncev iz Ukrajine in iz drugih držav v Nemčijo je bila tudi tema današnjih pogovorov v Berlinu med zvezno vlado ter predstavniki nemških zveznih dežel in lokalnih skupnosti o pravični porazdelitvi bremen in možnosti zmanjšanja nedovoljenih prihodov.

Od ruske invazije na Ukrajino konec februarja je iz te države v Nemčijo prispelo več kot milijon ljudi. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je izrazila zaskrbljenost zaradi povečanega števila prebežnikov, ki v Nemčijo vstopajo po t. i. balkanski poti z Bližnjega vzhoda.

Faeser je za nemško televizijo ARD povedala, da si na ravni EU-ja prizadeva, da bi omejili gibanje beguncev in prebežnikov prek Balkana.

Po današnjem srečanju v Berlinu je ministrica povedala, da želi Nemčija zaradi naraščajočega števila beguncev podaljšati nadzor na meji z Avstrijo tudi po novembru. Ob tem je vlado v Srbiji pozvala k ukinitvi brezvizumskega režima za državljane številnih tretjih držav, ki da je pripomogel k porastu nezakonitih vstopov v EU po balkanski poti.

Balkanska pot ostaja najbolj aktivna migrantska pot v Evropsko unijo. Foto: EPA
Balkanska pot ostaja najbolj aktivna migrantska pot v Evropsko unijo. Foto: EPA

Nemška vlada bo sicer zveznim deželam in občinam, ki imajo težave z nastanitvenimi zmogljivostmi, dala na voljo državne nastanitve za 4000 novo prispelih beguncev, je povedala ministrica.

V Nemčiji se je v primerjavi z lanskim letom povečalo število prošenj za azil. Od začetka leta do septembra je za azil prvič zaprosilo skoraj 135.000 ljudi, kar je 35 odstotkov več kot v istem obdobju lani.

V prestolnici Berlin medtem že bijejo plat zvona. Senatorka za integracijo Katja Kipping je v ponedeljek dejala, da je prestolnica dosegla mejo pri sprejemanju beguncev. Po njenih besedah se je število prosilcev za azil od poletja močno povečalo.

V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo v Berlinu registriranih 12.237 novih prosilcev za azil. V istem obdobju lani jih je bilo 7812, v vsem lanskem letu pa 12.175.

Priprave na nov val beguncev iz Ukrajine

Poljska je sporočila, da se je zaradi zaostrovanja razmer v Ukrajini, ki so jo v ponedeljek pretresli ruski zračni napadi na številna mesta, pripravila na nov val beguncev iz sosednje države.

"Pripravljeni smo – naše meje so odprte, prav tako smo logistično pripravljeni na nov val beguncev," je povedala poljska ministrica za družino in socialno politiko Marlena Malag.

Če bo treba, bodo Ukrajinci dobili podporo in zaščito na Poljskem, kot so jo že februarja in v mesecih, ki so sledili, je pojasnila.

Poljsko in Ukrajino povezuje več kot 500 kilometrov dolga meja. Glede na septembrske podatke poljske vlade v državi živi približno 1,3 milijona ukrajinskih beguncev.