Mala Slovenija na velikem odru
Na novinarski konferenci na frankfurtskem sejmišču, na kateri so Slovenijo uradno razglasili kot častno gostjo frankfurtskega knjižnega sejma leta 2023, sta spregovorila ministrica za kulturo Asta Vrečko in sokurator slovenske predstavitve Miha Kovač. Slovenska delegacija bo simbolični zvitek častne gostje od Španije prevzela v nedeljo, vse o slovenskem gostovanju pa zdaj ponuja tudi spletna stran sloveniafrankfurt2023.
Slovensko gostovanje je direktor frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos uvrstil v kontekst nastopov, na katerih frankfurtskega sejma velik oder ponudijo malim jezikom, tako je bilo z islandskim, gruzijskim in finskim gostovanjem. Boos je publiki v frankfurtskem paviljonu na agori sredi razstavišča še navrgel, da se začenja slovensko leto, predstavitev bo prinesla širok izbor kulturnih dogodkov po Nemčiji, dodal je, da ima Slovenija stoletja dolgo literarno tradicijo, današnja je po njegovem mnenju živahna, o tem priča tudi podatek, da v dvomilijonski državi izide šest tisoč knjig na leto, občutiti pa jo bo mogoče tako na sejmu kot na drugih prizoriščih v Frankfurtu. Boos ima velika pričakovanja, je dodal, veseli ga, da bo Slovenija prihodnje leto častna gostja sejma.
Slovenija kot regionalno ustvarjalno središče
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v nagovoru povedala, da je frankfurtski knjižni sejem veliko več kot le sejem založnikov in avtorjev, »je dialog in srečevanje različnih idej in pogledov. Slovenija bo tako kot častna gostja leta 2023 s predstavitvijo dela slovenske kulturne raznolikosti domačo in mednarodno javnost vabila k dialogu s slovensko kulturo in umetnostjo. Že v brošuri za kandidaturo Slovenije kot častne gostje iz leta 2015 je zapisano: 'Slovenija je majhna država, a ljubitelji kulture bi jo morali uvrstiti na seznam destinacij, ki jih je treba videti, okusiti in občutiti.'«
Kot je poudarila ministrica, Slovenija velja za ustvarjalno središče srednje in jugovzhodne Evrope, s številnimi festivali, kot je mednarodni literarni festival Vilenica, ki od leta 1986 gosti mnoge priznane literate, med njimi so nekateri kasneje postali Nobelovi nagrajenci. Slovenija pa ni izjemno bogata le na področju založništva, ampak je kulturno dogajanje na vseh področjih umetnosti zelo živahno in raznoliko: »Določa nas jezik, ki ga govori sicer zelo malo ljudi, a svojo kompleksnost izraža v delih mednarodno znanih umetnikov in umetnic, pisateljev in pisateljic, intelektualcev in intelektualk, ki sooblikujejo sodobnost Evrope in sveta. Ta jezik, slovenščina, je poseben tudi zaradi rabe dvojine, prvo in hkrati najobsežnejše delo, ki je obravnavalo uporabo dvojine v slovenščini, je bil že lingvistični atlas za študij dvojine v slovenščini Francoza Luciena Tesnièra iz leta 1925, in prav v zadnjih letih dvojino obravnava več tujih avtorjev in znanstvenih raziskav. Priznani slovenski pesnik Dane Zajc pa je o dvojini povedal: odnos med edino, dvojino in množino je odnos med samoto, biti sam, med zaupnostjo, zaupljivostjo in intimnostjo, biti v dvoje in med svetom, ki je množina.«
Kosovelov Majhen plašč
Tudi sokurator slovenske predstavitve Miha Kovač je v svojem nastopu omenil to Kosovelovo pesem, najprej je sicer opozoril, da je Katja Stergar, ki se je dogodka tudi udeležila, novi kapitan Javne agencije za knjigo, »ki nas bo vodila na neravni poti na frankfurtski sejem 2023«, predstavil pa je teme, ki bodo v ospredju slovenske predstavitve: inovativnost in kreativnost malih založništev od evropskega juga do severa in širše, pomen branja knjig v obdobju zaslonov in evropska jezikovna raznolikost.
»Slovenija je majhna dežela, ki leži v srcu evropske raznolikosti, na njenem ozemlju se prepletajo trije veliki ekosistemi, Panonska ravnina, Alpe in Mediteran,« je nadaljeval Kovač, »Slovenija je tudi ena redkih točk, kjer se stikajo štiri evropske jezikovne skupine, slovenščina je slovanski jezik, ki meji na romansko, germansko in ugrofinsko jezikovno skupino. Čez to edinstveno evropsko stičišče ekosistemov, jezikov in kultur so pogosto divjali viharji, neprijazni ljudem, ki so živeli na njem. A številni dramatiki, pesniki, pisatelji, novinarji, učitelji, duhovniki in sploh vsi, ki pišejo in govorijo slovenščino, so svoj jezik pregnetli v svojevrsten plašč iz besed, ki je bil majhen, topel, varen in samo naš. Tudi zato lahko danes na tem odru slavimo slovenske knjige in govorimo slovensko.
Čeprav majhen, ta plašč iz besed nikoli ni postal zatohel. Zaradi prepišne lege in majhnosti števila govorcev so bili slovenski izobraženci tradicionalno večjezični, mnogi so pisali v vsaj še enem tujem jeziku. Od tod naše navdušenje nad satovjem besed, tako kot čebele odhajajo v svet, da se domov vrnejo s kapljico nektarja in drobtinico peloda, so tudi v slovenski jezik in slovensko kulturo s številnimi prevodi pljuskali različni kulturni, umetniški, jezikovni in miselni vplivi. Te vplive so v slovenščini pišoči avtorji pregnetli v raznolik in hkrati samosvoj in dinamičen jezik, v katerem je mogoče pisati ljubezenske sonete, kriminalke in hermetične romane ali pa razpravljati o kvantni mehaniki in psihoanalizi. Kot bi dejal slovenski pesnik Srečko Kosovel, je pod malim plaščem iz besed zasijal velik, topel in svetel svet.
Zato je slovenska knjižna produkcija odsev evropske raznolikosti, hkrati pa je samosvoja in izvirna, je samostojna celica, če znova uporabim Kosovelovo metaforo, polno je dihala predvsem takrat, kadar je v miru rasla v satovju človeštva. Naš evropski čas je temu naklonjen, o čemer govorijo tudi številke, samo v zadnjih treh letih smo iz slovenščine v različne jezike našteli vel kot 600 prevodov, kar je za dvomilijonsko skupnost res velika številka. Živimo v času, ki je bil in je še vedno za kulturno, jezikovno in človeško raznolikost dober, morda boljši kot kadar koli doslej. A tak odprt in do raznolikosti prijazen čas ni samoumeven, na to ne smemo pozabiti, ko po Evropi znova začenjajo pihati mrzli vetrovi zgodovine in glave dvigajo princi teme.«
O prevajanju in varovanju okolja
Novinarka in literarna kritičarka Katja Gasser je vodila pogovor s slovenskimi avtorji, ki so se ga udeležili Peter Svetina, Nataša Kramberger, Erwin Köstler in Ana Marwan, letošnja dobitnica nagrade Ingrid Bachmann.
Ob predstavitvi najnovejše knjižne produkcije je letos po navedbah JAK na slovensko stojnico umeščenih šest delovnih postaj slovenskih založnikov, in sicer Založbe Malinc, Miš založbe, Založbe Pivec, Sodobnost International, Založbe Goga in Založbe Sanje, je poročala STA. S samostojno stojnico so prisotne Mladinska knjiga, Sodobnost International in Beletrina.
Na slovenski stojnici bo v petek razprava o okoljevarstveni problematiki s slovensko pisateljico Natašo Kramberger in nemško podnebno aktivistko Luiso Neubauer, ki jo bo moderirala nemška novinarka Doris Akrap. Dan kasneje bo predstavitev Slovenije na zajtrku s slovenskim pesnikom, pisateljem, prevajalcem in kritikom Alešem Štegrom in moderatorko Bettino Feldweg.
V ospredju letošnjega Frankfurtskega sejma je prevajanje in v okviru tega je JAK pripravil dogodek, na katerem bo sodeloval prevajalec Erwin Köstler, ki se bo pogovarjal z založnikom prevoda Vitomila Zupana Menuet za kitaro Sebastijanom Guggolzem. Pogovor bo potekal na temo pomena prevajanja in promocije mrtvih avtorjev. Sodeloval bo tudi prevajalec in urednik založbe S. Fischer Verlag, Hans-Jürgen Balmes, ki bo predstavil projekt prevajanja romana Da me je strah avtorice Maruše Krese. Roman bo naslednje leto pri omenjeni založbi tudi izšel.
V nemščino je bilo od leta 2019 po podatkih JAK do danes prevedenih več kot 70 slovenskih knjižnih del, kamor niso všteti ponatisi, in več kot 45 slovenskih avtorjev ali avtoric, od tega približno polovico predstavljajo leposlovna dela, sledita stvarna in otroška ter mladinska literatura.
Občutek gibanja in polnosti
Spletna stran sloveniafrankfurt2023.com prinaša program letošnjih slovenskih dogodkov v Frankfurtu in seveda že del predstavitvenega materiala za častno gostovanje, na ogled so ponudili posnete portrete pisateljic Gabriele Babnik, Veronike Simoniti, Maje Haderlap in ilustratorke Lile Prap. Avtorica logotipa Tonja Gašperlin ponudi njegovo razlago: »Grafična podoba upodablja moment, ko se čebele zbirajo pri svojem panju. Vsaka prileti iz svoje smeri in s svojo številčnostjo ustvarjajo občutek gibanja in polnosti. Vsaka nosi unikatno informacijo, v podobi prevedeno v skupek črk, ki se zbirajo v obliko satovja, zatorej satovje besed. Dinamika, oblika, povezovanje.«
