Šumijo gozdovi domači: 21. marec - mednarodni dan gozdov

21.3.2023 | 11:00

Leta 2012 je Organizacija Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO) 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in ozaveščanja o nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov, o katerih ansambel Avsenik prepeva: »Oj, gozdovi, v mesečini, Včasih vas dan zlati, Včasih vas noč srebri. V mesečini so spomini, Vedno ste v srcu z mano, Vedno ste v snu z menoj …«.

Gozd je nemški slikar in kipar Anselm Kiefer (rojen 8. marca 1945) plastično oslikal z mislijo, »da je gozd kot soba, zaščiten kot katedrala. Prostor med nebesi in zemljo.»

1.      Mednarodni dan gozdov kot promocija za ozaveščanje pomena gozdov na Zemlji

Mednarodni dan gozdov, predstavlja dan promocije gozdov in ozaveščanja o nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov, ki so odraz biotske raznovrstnosti. Brez gozdov ni življenja, ohraniti jih moramo za vse večne čase. V zelenih gozdovih, ki pokrivajo tretjino svetovne kopenske površine, biva skoraj devetdeset odstotkov kopenskih vrst živali, rastlin in gliv. V njih uspeva več kot petdeset tisoč drevesnih vrst, ki oskrbujejo planet za preživetje nekaj milijard ljudi in drugih živih bitij. Gozdovi človeštvu nudijo številne življenjsko pomembne ekonomske, ekološke in socialne funkcije. S krčenjem gozdov si človeštvo žaga vejo na kateri sloni življenje človeštva in vseh živih bitij, ki živijo na našem edinem planetu.  

Zaradi krčenja in degradacije gozdov ter podnebnih sprememb je biotska raznovrstnost na svetovnem nivoju resno ogrožena. Letno je na svetu povprečno izkrčenih več deset milijonov hektarjev gozda.

Krčenje gozdov, zlasti s požiganjem tropskih gozdov, predstavlja skoraj 20 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam.

2.      Kaj je gozd (nekaj pojmov v pouk širši javnosti)

Zakon o gozdovih (ZG-1) določa, da je gozd zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali z drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katero koli funkcijo gozda. Po slovenski zakonodaji se za gozd poleg drevesnih sestojev za gozd štejejo tudi vsa zemljišča v zaraščanju, ki so kot gozd določena v prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta.

Gozd po zakonu niso posamično gozdno drevje, skupine gozdnega drevja na površini do 5 arov, neavtohtoni obrečni in protivetrni pasovi drevja, drevoredi, parki, plantaže gozdnega drevja, obore za rejo divjadi, pašniki, porasli z gozdnim drevjem, če se za pašo uporabljajo, ne glede, kako so vpisani v kataster.

Gozdni prostor je gozd oziroma gozdno zemljišče in negozdno zemljišče, ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom, ki skupaj z njim zagotavlja uresničevanje funkcij gozda.

Gozdni ekosistem so življenjske združbe rastlin in živali ter njihovi življenjski prostori z vsemi soodvisnostmi (vplivi okolja na te življenjske združbe in obratno).

Biološko ravnotežje je stanje gozdnega ekosistema, ki zagotavlja obstoj, pestrost in uravnoteženo razmerje ter razvoj rastlinskih in živalskih vrst.

Funkcije gozdov so ekološke: varovanje gozdnih zemljišč in sestojev, hidrološka, biotopska ter klimatska funkcija; socialne: zaščitna funkcija - varovanje objektov, rekreacijska, turistična, poučna, raziskovalna, higiensko - zdravstvena funkcija, funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja, obrambna ter estetska funkcija; proizvodne: lesno proizvodna funkcija, pridobivanje drugih gozdnih dobrin ter lovno gospodarska funkcija.

Sonaravno gospodarjenje je način ravnanja z gozdnimi ekosistemi, ki temelji na negi gozda in zagotavlja njihovo ohranitev, povečevanje pestrosti avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter vzpostavljanje biološkega ravnotežja.

Izbira dreves za možni posek je gojitveno - negovalno opravilo, s katerim se v skladu s stanjem gozdnega ekosistema, cilji in z intenzivnostjo gospodarjenja ter s potrebami lastnika gozda določijo posamezna drevesa ali skupine dreves za posek.

Gospodarjenje z gozdovi obsega opravljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi.

Raba gozdov je skupni izraz za izkoriščanje funkcij gozdov, ki je po tem zakonu dovoljeno tudi nelastnikom gozdov (nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdu ipd.).

Premena gozda je gojitveno delo, s katerim se spremeni mešanost ali zamenja drevesne vrste v gozdu, kjer rodovitnost rastišča zaradi preteklega čezmernega izkoriščanja gozdnih lesnih sortimentov in drugih gozdnih dobrin pretežno ni izkoriščena.

Gozdna infrastruktura so gozdne prometnice (gozdne ceste, vlake in stalne žičnice) in drugi objekti v gozdovih, namenjeni predvsem gospodarjenju z gozdovi.

Območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, so pasišča, grmišča, mirne cone in druga območja, pomembna za razmnoževanje in vzrejo mladičev, v gozdu in ob gozdnem robu.

Krčitev gozda je odstranitev vsega gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja zaradi spremembe namembnosti zemljišča.

Posek na golo je odstranitev vsega gozdnega drevja v ne pomlajenem sestoju, kjer ni predvidena sprememba namembnosti zemljišča in gre za površino, pri kateri je povprečna razdalja med nasprotnimi robovi preostalega sestoja večja od ene višine odraslega drevja na tem rastišču.

Opustošen gozd je gozd, v katerem sta zaradi nepravilnih posegov pri gospodarjenju onemogočeni njegovo trajno in optimalno delovanje ter uresničevanje njegovih funkcij.

Poseg v gozd oziroma v gozdni prostor sta poleg posegov, določenih s predpisi o urejanju prostora, tudi krčitev gozdov ter izkoriščanje, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem, ali v oboro za rejo divjadi. Priprava vlak za spravilo lesa ni poseg v gozd po tem zakonu, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu.

Razvrednoten gozd je gozd, v katerem se zaradi negativnih zunanjih vplivov zmanjša njegova rastnost oziroma rodovitnost gozdnega zemljišča ali drugače poslabšajo možnosti uresničevanja funkcij gozda.

Poškodovan gozd je gozd, v katerem je zaradi negativnih vplivov onemogočen naraven razvoj ekosistema oziroma onemogočeno zagotavljanje funkcij gozda. Poškodovan gozd je gozd za sanacijo in je ogroženo okolje po predpisih o varstvu okolja.

Varstvena dela so dela, ki se opravljajo zato, da se preprečijo ali omejijo motnje pri delovanju gozda, in sicer: z gozdnogojitvenim načrtom določena varstvena dela; preventivna varstvena dela: preprečevalni in preprečevalno-zatiralni ukrepi, kot so polaganje kontrolnih dreves, postavljanje lovnih nastav za podlubnike in podobno ter ukrepi za preprečevanje požarov: opazovalna služba, izdelava protipožarnih presek in zidov in podobno; sanitarne sečnje: sečnje okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja.

3.      Slovenski gozdovi

V slovenskih gozdovih raste okoli sedemdeset samoniklih drevesnih vrst. Njihova stopnja ohranjenosti biotske raznovrstnosti je dokaj visoka. Tvori kakšnih dvesto gozdnih  združb, vegetacijskih enot, ki so odločilnega pomena za načrtovanje trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdom. Navzočnost številnih zavarovanih in ogroženih vrst v gozdovih kaže na ohranjenost in pestrost gozdnih rastišč ter izjemen ekološki pomen gozdov za ohranjanje biotske raznovrstnosti. V naših gozdovih, ki se v več kot 50 % razprostirajo na območjih Natura 2000, so razširjene živalske vrste kot drugod po Evropi, prisotne pa so tudi nekatere živalske vrste, ki so v določenih evropskih državah že skoraj izginile.

Populaciji velikih zveri medveda in volka sta v stabilnem stanju, država pa izvaja tudi projekte za ohranitev populacije risa. Kočevski gozdovi so pomembno zatočišče dveh najbolj ogroženih vrst žoln – triprstega in belohrbtega detla ter drugih vrst, katerih življenjski prostor je odvisen od količine mrtvega lesa na gozdnih tleh. Poleg drevesnih vrst kot so listavci in iglavci, v naših gozdovih raste tudi večje število grmovnic, zelnatih rastlin, mahov, lišajev in gliv ter številne živalske vrste. Slednje živijo v tleh, na tleh, nad tlemi ter na in v rastlinah. Rastlinske in živalske vrste so v ravnovesju, ki zagotavlja, da ne prihaja do prevlade enih nad drugimi. Če se krhko ravnovesje, zlasti v času podnebnih sprememb, poruši, se gozd spremeni ali devastira.

Na hribovitih predelih s strmimi pobočji in bregovi gozdovi preprečujejo nastanek plazov, ob rekah pa preprečujejo, da deroča voda ne odnaša zemljine. Gozdna debla zadržujejo padavinsko vodo in preprečujejo, da ob vodotokih ne prihaja do poplav. V obdobjih suše gozdovi kot vlažilci zraka poskrbijo za večjo vlažnost. Iz tal črpajo vodo, ki jo gozdna vegetacija z izparevanjem oddaja skozi liste. Z listjem, gozdnim podrastjem, strohnelimi vejami in debli, ki tvorijo humusna gozdna tla, se prehranjujejo številne živalske vrste, Listje, strohnela debla in veje ter drugi produkti gozda so vir hrane tudi za številne mikroorganizme. Senca dreves ob strugah preprečuje pregrevanje vode. Hladnejša voda vsebuje več kisika, ki je nujen za preživetje vodnih živali.

Gozdovi kvalitetno vplivajo na kakovost zraka, ki ga dihamo. So vir ogljikovega dioksida, ki nastaja pri dihanju in gorenju, ter vir kisika, ki je nujno potreben za življenje živih bitij. Vlažijo zrak, ki ga dihamo in ga hladijo. Znano je, da gozdovi iz zraka odstranjujejo škodljive snovi. Gozdovi imajo močan vpliv na ljudi, čeprav se marsikdo tega ne zaveda. Poleg kakovostnejšega zraka zagotavljajo tudi materialno bazo za lesno predelovalno industrijo in obrt. S sečnjo so podane podlage za lesno industrijo, les predstavlja vire za gospodarski razvoj. Ministra Bojan Kumer in Matjaž Han sta pred kratkim lesni industriji obljubila visoka nadomestila z namenom, da se oživi gozdna in lesna industrija. V gozdovih tudi nabiralci nabirajo različne gozdne sadeže, pri čemer gozd nudi možnosti za gibanje in rekreacijo.

4.      Gozdna tla – v njem drobne drevesne korenine z glivami tvorijo mikorizo 

Mikoriza je čudež narave, ker biva v sožitju s koreninami dreves in rastlin. Zato so za razvoj gozda izjemnega pomena gozdna tla, ki jim škodujejo in jih ogrožajo gozdne vlake, prepovedana kurjenja, vožnje z motornimi vozili, divje vožnje z gorskimi kolesi, lomastenje in hoja izven gozdnih stez in poti, odlaganje odpadkov in škodljivih snovi. Zakaj? Ker so gozdna tla, ki so praviloma sestavljena iz večjega števila plasti (horizontov), površinski del zemeljske skorje, ki se je spremenil zaradi delovanja klime, zraka, vode in živega sveta. Sestavlja jih zmes mineralnih in organskih snovi ter vode in zraka, ki omogočajo rastlinam življenje. Mineralne snovi so minerali, geološke kamnine, grušč in prod, ki so materialna osnova tlom za oporo rastlinskim koreninam, ki služijo za črpanje rastlinske hrane.  Kot vir prehranjevanja gozdnih rastlin so tudi organske snovi kot so odmrle korenine rastlin, nadzemni deli rastlin in različni organizmi v tleh, ki se s humificiranjem spreminjajo v humus. Drobne drevesne korenine v tleh živijo v tesni povezavi z glivami, s katerimi tvorijo mikorizo. Gozdna tla so življenjski prostor številnih živali, gliv in mikroorganizmov, ki nudijo življenjski prostor številnim živalim, glivam in mikroorganizmom.

5.      Pomembno za varovanje gozda in gozdnih tal, brez katerih ni gozdnatosti

Drevo oskrbuje glive na svojih koreninah z ogljikovimi hidrati (sladkorji), gliva pa drevo s hranili (z dušikom, s fosforjem) in vodo. Hife gliv povezujejo posamezna drevesa v gozdu v velika podzemna omrežja – »wood wide web« po katerih poteka izmenjava (ogljik, hranila, voda).

6.      Načrti za gospodarjenje z gozdovi

Zakon o gozdovih določa, da se z načrti za gospodarjenje z gozdovi določijo pogoji za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdove ter gozdni prostor, potreben obseg gojenja in varstva gozdov, najvišja možna stopnja njihovega izkoriščanja ter pogoji za gospodarjenje z živalskim svetom. Dobro je vedeti, da so gozdnogospodarski načrti tesno povezani z lovsko upravljavskimi načrti, pri čemer so njihova obvezna izhodišča za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov okoljska izhodišča po predpisih, ki urejajo varstvo okolja. O njih so slabo seznanjene lovske zveze in njihove članice, ker ne sledijo sodobnim naravo varstvenim trendom.

7. Varujmo naše gozdove

Čeprav je po zakonu prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen, se tudi v naših gozdovih dogaja marsikaj. V nekaterih predelih celo tako hudo, da bi nujno potrebovali gozdno stražo, ali pa živalsko/gozdno policijo kot jo imajo v državah zahodnega sveta. Tatvine drevesnih sestojev so na dnevnem redu obravnavanja storilcev kaznivih dejanj, ki se stopnjujejo od tatvine nekaj dreves do golosekov, ki smo jih priča. Gozdovi so še za mnoge ljudi zanemarjeno okolje, kjer odlagajo vse mogoče odpadke, čeprav ima večina slovenskih občin organiziran odvoz odpadkov in njihovo recikliranje. Ne pozabimo hudih gozdnih požarov, ki so posledica nemarnosti in neodgovornosti kršiteljev, ki kurijo v gozdu ali pa vanj odvržejo gorljive in vnetljive stvari. Od Gorjancev do Pohorja sem naletel na neodgovorne voznike motornih vozil, ki se zaradi premajhne ozaveščenosti o pomenu gozda in gozdnih tal nespoštljivo prevažajo po gozdovih, gozdnih vlakah in stranpoteh. Zaskrbljujoče je, da je v naših gozdovih vse več prog za gorske kolesarje, ki poleg pohodnikov brezobzirno uničujejo gozdna tla. Zato se sprašujem, kdo bo nadzoroval, kaj se dogaja v gozdu, ki bi moral biti hram tišine in spokojnosti, za kmeta ali lastnika gozda pa tako kot nekoč varna banka…

Oj gozd, kdo bo tebe (na naravovarstveni podlagi) ljubil v času dramatičnih podnebnih sprememb? Ob tem sledimo misli škotsko-ameriškega naravoslovca Johna Muirja (21. april 1838 – 24. december 1914), »da najbolj jasna pot do Vesolja vodi skozi divjino gozda.«

Bojan Avbar

Galerija