Pregled dogajanja v Galeriji Božidar Jakac v letu 2022

31.12.2022 | 09:50

Pogled na nekdanji cistercijanski samostan, kjer danes domuje Galerija Božidar Jakac. (Foto Tadej Abram)

Skupinska razstava Vegetacije (Nika Erjavec, Tina Konec, Tea Kralj, Tilyen Mucik) v lapidariju GBJ (8. 4.-19. 6. 2022). (Foto: Jaka Babnik)

Staš Kleindienst: Antiarkadija v nekdanji samostanski cerkvi GBJ (6. 5.-28. 8. 2022). (Foto: Jaka Babnik)

Vladimir Makuc: Restrospektiva (15. 6.-2. 10. 2022). (Foto: Kaja Selko)

Kustos Miha Colner med vodenjem po razstavi Vladimir Makuc: Retrospektiva. (Foto: Tadej Abram)

Paola Korošec in Aleksander Nišavić – Aco: ADSUM v lapidarij GBJ (1. 7.-4. 9. 2022). (Foto: Jaka Babnik)

Erik Mavrič: Dolgo črno poletje v lapidariju GBJ (23. 9. 2022 - 15. 1. 2023). (Foto: Jaka Babnik)

Družinski dan v galeriji, junij 2022. (Foto: Tadej Abram)

Maša Jazbec: Sintetični organizmi v nekdanji samostanski cerkvi GBJ (9. 9.2022-26. 2. 2023). (Foto: Jaka Babnik)

Transformacija lesa v velikem razstavišču GBJ (21. 10. - 19. 2. 2023). (Foto: Kaja Selko)

Letošnja Pravljica v galeriji je potekala v prostorih razstave Transformacija lesa. Na pripovedovalskem večeru za odrasle sta Špela Frlic in David Nik Lipovac interpretirala Italijanske pravljice Itala Calvina. (Foto: Tadej Abram)

V Galeriji Božidar Jakac zaključujejo še eno programsko bogato in uspešno leto. V nekdanji samostanski cerkvi, velikem razstavišču in lapidariju so v letu 2022 pripravili osem občasnih razstav, zvrstilo se je šest gostovanj, eden od vrhuncev je bilo odprtje nove stalne razstave s predstavitvijo donacije del umetnika Nandeta Vidmarja. 

Vsako leto ob kulturnem prazniku pripravijo nov izbor del za postavitev v Grafičnem Kabinetu Bogdana Borčića, ki je bil tokrat prvič zasnovan kot soočenje Borčićevega opusa z deli gostujočega umetnika. V sklopu šestnajste postavitve so v dialog postavili dela Bogdana Borčića in fotografa Borisa Gaberščika. Razstava se zaključuje konec januarja 2023, saj bo od 8. februarja 2023 na ogled nov izbor Borčićevih del v dialogu s slikarskimi deli Gustava Gnamuša.

V velikem razstavišču je v sklopu Združenja zgodovinskih mest Slovenije spomladi (18. 3.-15. 5. 2022), gostovala razstava Postprodukcija: Iz likovne zbirke festivala Arts Stays, ki je v letu 2022 praznoval dvajset let neprekinjenega delovanja. Sledila je skupinska razstava Vegetacije v lapidariju (8. 4.-19. 6. 2022), ki je soočila dela štirih vizualnih umetnic (Nika Erjavec, Tina Konec, Tea Kralj, Tilyen Mucik), ki se v svojem delovanju posvečajo različnim vidikom upodabljanja in obravnavanja narave skozi perspektivo umetnosti ter v svojih praksah angažirano naslavljajo odnos človeka do naravnega okolja.

V nekdanji samostanski cerkvi so razstavno sezono začeli s samostojno razstavo slikarja Staša Kleindiensta: Antiarkadija (6. 5.-28. 8. 2022). Njegova dela v skrajno distopičnem in apokaliptičnem duhu obravnavajo in analizirajo sodobni antropogeni svet, ki ga umetnik upodablja z motivi urbanih ruševin, časovnih kapsul neizživete preteklosti in zamrznjenih trenutkov človeške zmede, brezvoljnosti in submisivnosti.

Osrednja razstava v sezoni 2022 je bila nedvomno retrospektiva Vladimirja Makuca (15. 6.-2. 10. 2022), ki je v zgodovino umetnosti zapisan kot eden najbolj ikoničnih likovnih umetnikov na Slovenskem. Čeprav je bil Makuc prvenstveno znan kot mojster grafične umetnosti, so bile na razstavi prikazane različne razvojne faze njegove izrazito interdisciplinarne prakse, ki sega tudi na področja risbe, slikarstva, kiparstva, keramike in raznih hibridnih tehnik. Makucova ustvarjalna pot se je raztezala skozi sedem desetletij in se je skladno z njegovim osebnostnim in umetniškim razvojem, kakor tudi z duhom prostora in časa, nenehno razvijala in spreminjala. Razstava je bila utemeljena na obsežni donaciji umetnikovih del Galeriji Božidar Jakac, ki obsega preko 60 grafičnih listov iz obdobja med 1950 in 1999, in je v izrazito kronološki luči prikazala razvoj njegove ustvarjalne prakse.

V lapidariju so v nadaljevanju sezone pripravili dialoško razstavo ADSUM (1. 7.-4. 9. 2022) kiparke Paole Korošec in slikarja Aleksandra Nišavića – Aca, ki v različnih medijih pripovedujeta zgodbo o minljivosti, spominih in ujetih trenutkih življenja. Še do 15. 1. 2023 pa je na ogled samostojna razstava Dolgo črno poletje slikarja Erika Mavriča, ki v svojih velikoformatnih risbah obravnava ideje o kratkovidnosti in samoumevnosti sodobne družbe in s tem povezanimi eksistencialnimi tegobami posameznika, ujetega v vzorce družbenih normativov. Za razstavo je ustvaril povsem nova dela, že v osnutkih zastavljena in prilagojena specifičnemu razstavnemu prostoru lapidarija, ki predstavljajo (samo)ironično grotesko in humoresko, kjer je v glavni vlogi vselej človek.

V prostorih nekdanje samostanske cerkve je do 26. 2. 2023 na ogled razstava umetnice in raziskovalke Maše Jazbec, ki se je v prostorski instalaciji Sintetični organizmi osredotočila na ideje o sožitju človeka in robota in tako predstavila sintezo svojega večletnega raziskovanja na področju humanoidnih robotov. Umetnica z vizualnimi sredstvi in rabo naprednih tehnologij naslavlja številna temeljna družbena in etična vprašanja, kot so razumevanje življenja in živosti, odnos med organsko in anorgansko materijo in mogoča nadomestljivost človeške vrste.

Razstavno sezono zaključuje razstava Transformacija lesa, ki je nastala v sodelovanju z Nacionalnim muzejem moderne umetnosti iz Zagreba in je na ogled do 19. 2. 2023. Osredotočena je na umetniška dela likovnih umetnikov 20. in 21. stoletja, ki so uporabljali les kot osnovni material svojih kiparskih del in v dialog postavlja dela hrvaških umetnikov iz zbirke zagrebškega muzeja in dela iz zbirke GBJ. Razstava prav tako naslavlja pomen lesa, dreves in gozda za obstoj človeške vrste, kakor tudi za njen odnos do narave. V velikem razstavišču so tako na ogled postavljena dela umetnikov kot so Petar Barišić, Dragica Čadež, Ivan Kožarić, Tone Kralj, Ivan Meštrović, Silvan Omerzu, Ivan Picelj, Oto Rimele, Aleksandar Srnec, Miroslav Šutej, Dušan Tršar, Šime Vulas in Mirko Zrinšćak.

Med gostovanji galerije je izstopalo sodelovanje s Cankarjevim domom in razstavo Izven okvirja: razstava umetnosti tridesetih let, ki je predstavila delovanje Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnosti, delujočega v drugi polovici 30. let 20. stoletja. V Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu je gostovala razstava Nova doba, ki prikazuje dela treh umetnic in umetniške skupine (Maja Smrekar, Robertina Šebjanič, Tanja Vujinović, PLATEAURESIDUE). Razstava Mitje Konića je gostovala v Galeriji Murska Sobota, izbor iz donacije del Vladimirja Makuca je trenutno na ogled v galeriji Univerzitetne knjižnice Maribor.

Vrhunec sezone je bilo odprtje nove, že enajste stalne razstave v prostorih nekdanjega cistercijanskega samostana Kostanjevica na Krki, ki predstavlja življenjski opus umetnika Nandeta Vidmarja (1899-1981), ki je v zgodovino umetnosti zapisan kot eden osrednjih predstavnikov ekspresionizma in nove stvarnosti na Slovenskem. Razstava je postavljena na podlagi obsežne donacije 331 del, ki ga je umetnikova družina predala v zbirko GBJ. Izbor del iz nove donacije je bil v jeseni predstavljena tudi na razstavah v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu.

Pestro programsko leto je spremljalo več kot 80 spremljevalnih, obrazstavnih dogodkov. Zvrstilo se je dvanajst medgeneracijskih ustvarjalnic, ki so namenjene ustvarjalnemu preživljanju prostega časa in so bile najbolj obiskane v juliju in avgustu, ko v zadnjih letih potekajo vsako sobotno dopoldne. V juniju je zaživel nov program Družinski dan v galeriji, z različnimi likovnimi in ustvarjalnimi delavnicami, ki so bile posejane po različnih kotičkih, tako v galeriji kot na dvorišču in v Parku skulptur Forma viva. Zaključil se je z lutkovno predstavo Ljubo doma, po zgodbi mladinske pisateljice Maše Ogrizek. Dogodek je bil dobro sprejet med obiskovalci, zato v galeriji že snujejo program za prihodnje leto. Živahno poletno dogajanje so obogatili koncerti, gledališke predstave in delavnice v sklopu Festivala kulture Kostanjevica (FKK), ki ga organizira Mladinsko društvo Kostanjevica na Krki. V neobnovljenem delu zahodnega trakta so v juniju in septembru gostili gledališko uprizoritev Levitan – Primer Vitomil Zupan v izvedbi Anton Podbevšek Teatra.

Poleti sta se zvrstili tudi že tradicionalni Mladinska filmska delavnica v organizaciji DZMP Luksuz produkcije in celotedenska kiparska delavnica za otroke, ki poteka v sodelovanju z JSKD OE Krško. V zadnjih letih beležijo večje zanimanje tudi za programe za odrasle, zato pripravljajo delavnice Srečanja z glino ter različne grafične delavnice. Stalno publiko ima poglobljen grafični tečaj, ki se zadnja leta pod mentorstvom umetnice Nataše Mirtič osredotoča na kolagrafijo. Tudi sicer se pomemben segment obrazstavnih programov, ki jih pripravljajo v galeriji veže na bogate zbirke grafičnih del umetnikov Toneta in Franceta Kralja, Božidarja Jakca in Bogdana Borčića ter se osredotoča na poznavanje grafičnih tehnik. V sklopu obiskov šolskih skupin in obrazstavnih programov z otroki in drugimi udeleženci v pedagoških prostorih galerije na leto odtisnejo več kot 1000 grafik na grafični preši, ki jo je galerija pred leti odkupila od umetnice Tince Stegovec. Opremo grafičnega ateljeja je v letu 2022 obogatila donacija umetnika Hama Čavrka, ki je galeriji podaril svojo grafično prešo. Dogajanje se je v predbožičnem času zaključilo z dvodnevnim dogodkom Pravljica v galeriji, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Valvasorjevo knjižnico Krško.

Ob 60. obletnici Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva je v lanskem letu stekel obsežen projekt konserviranja-restavriranja najstarejšega kipa v Parku skulptur Forma viva. Japonski kipar Eisaku Tanaka je kip Japonski festival ustvaril na prvem simpoziju v Kostanjevici na Krki leta 1961. Kip je zaradi svoje monumentalnosti tekom let postal prepoznaven simbol kostanjeviške Forme vive in je po obnovi spet na ogled v parku, ki k sprehodu vabi vse dni v letu. Galerijo lahko obiščete od torka do nedelje med 10. in 18. uro.

kolektiv GBJ