14 dni do OI - Hayao Miyazaki in Studio Ghibli

Ljubljana, 9. julija - Tudi Slovencem je zelo blizu čudovita animacija, ki je že več desetletij zaščitni znak Studia Ghibli, ki skrbi za izdelavo celovečernih animiranih filmov. Studio sta leta 1985 ustanovila animatorja Hayao Miyazaki ter Isao Takahata in poskrbela za vrsto animiranih uspešnic, ki so odmevale na Japonskem in po vsem svetu.

Japonska, Tokio.
Japonski animator Hayao Miyazaki.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Ime Ghibli, ki ga je izbral Miyazaki, ponazarja njegovo frustracijo nad takratno animejsko produkcijo v osemdesetih prejšnjega stoletja, zaradi katere sta ustanovitelja šla na svoje. Hkrati pa ne gre zanemariti tudi Miyazakijevega navdušenja nad starinskimi letali in Sredozemljem.

Ime izhaja iz kodnega naziva za italijansko izvidniško letalo Caproni CA-309 iz druge svetovne vojne, ta pa iz libijske besede za vroč puščavski veter, ki piha s kopnega na morje. To po Mijazakijevih besedah simbolizira vlogo studia kot "vroč veter, ki bo zapihal v svetu japonske animacije".

Prvi celovečerni film je bil Nausicaä iz Dežele vetra. Nausicaä je bila na Japonskem velik hit, film, ki se dotika danes še toliko bolj aktualne teme pomanjkanja vode in okoljskih sprememb, dobro pa je bil sprejet tudi pri kritikih ter si sčasoma pridobil kultni status. Uspeh filma je dal Studiu Ghibli tudi uraden pečat za ustanovitev in nadaljevanje dela.

Leta 1989 je izšel njihov dotlej najuspešnejši celovečerec, Kikina dostavna služba, ki je studiu prinesel več prihodkov kot vsi dotedanji filmi skupaj. Prva mednarodno distribuirana uspešnica studia je bil anime Princesa Mononoke, visokoproračunska fantazijska saga o človekovem odnosu do okolja, postavljena v srednjeveško Japonsko.

Princesa Mononoke je podrl rekord zaslužka v japonskih kinematografih, saj je v sedmih mesecih prinesel 150 milijonov dolarjev prihodkov. Kot prvi klasični anime je bil predvajan v Sloveniji leta 2000 v okviru festivala Liffe, a v rednem kino programu ni bil uspešen. Tudi v ZDA je bil deležen mešanega odziva javnosti, predvsem zaradi kompleksnosti in temačnih motivov, kakršnih zahodnih risank vajeno občinstvo ni pričakovalo.

Leta 2001 je izšel Ghiblijev najuspešnejši anime, Čudežno potovanje. Še pred premiero v ZDA je prinesel 200 milijonov dolarjev prihodkov in je bil vse do lani finančno najuspešnejši film vseh časov na Japonskem. Prehitel ga je šele Demon Slayer, prav tako japonski animirani film, ki temelji na stripovski tradiciji mang.

Titanik in Frozen sta na tretjem in četrtem mestu. Anime Studia Ghibli Čudežno potovanje je bil nepričakovano nominiran za oskarja za najboljši animirani film in ga na podelitvi leta 2002 tudi prejel. Bil je tudi prvi animirani film v zgodovini, ki je na Berlinalu prejel glavno nagrado - zlatega medveda, skupaj s Krvavo nedeljo Paula Greengrassa.

Studio Ghibli je znan po tem, da ne dovoli nikakršnega prirejanja svojih filmov za tuje trge. Takšna stroga politika je posledica ravnanja z animejem Nausicaä iz Dežele vetra. Pri družbi Walt Disney, ki je odkupila pravice za distribucijo, so animirani film drastično spremenili za ameriški trg.

Izrezanih je bilo več prizorov, pri ustvarjanju dialogov v angleščini pa so bistveno spremenili celotno zgodbo. Ko je odgovorni pri Miramaxu predlagal, da bi prilagodili tudi Princeso Mononoke, je od producenta prejel avtentično katano s kratkim sporočilom: No cuts (Nobenih rezov).

am/zzb
© STA, 2021