Dezertifikacija oziroma spreminjanje površin v puščavo ni nekaj, pred čimer bi bila Evropa varna, saj ji zaradi pogostejših suš grozi prav to. Suha, puščavska območja prekrivajo kar 41 % Zemljinega kopna, kar nikakor ni malo. Segrevanje Zemlje nakazuje, da bi lahko bila ta številka v prihodnosti še višja.

Na udaru »vroče« evropske države

Ob tem izsušena območja povzročajo izgubo obdelovalne zemlje, odmiranje vegetacije, izumiranje živalskih vrst ter pomanjkanje pitne vode. S hudimi sušami in spreminjanjem nekaterih delov v puščave se tako soočata tudi Italija in Španija – v prvi je na udaru 168 tisoč kvadratnih kilometrov, v drugi pa se s peklensko vročino srečuje kar 365 tisoč kvadratnih kilometrov.

Da se Evropa sooča s hudimi sušami in dezertifikacijo, lahko spremljamo tudi sami, saj se podatki satelitov vsakodnevno nalagajo na spletno stran Copernicus, ki jo lahko obiščete na naslednji povezavi.

Izsuševanju površin botrujeta dva pojava, ugotavljajo raziskovalci – po eni strani določena območja prejmejo vse manj padavin, kar že samo po sebi povzroča suše, hkrati pa so temperature višje, kar povzroča hitrejše izparevanje vode, ki se nahaja v zemlji. Usoda je tako neizbežna, dezertifikacija pa vse hitrejša.

Rešitve so v naravi

Suša pogosto povzroči dezertifikacijo, torej že omenjeno spreminjanje površine v puščavo, kar pomeni, da zemlja postane tako suha, da izgubi svojo rodovitnost ter biološko produktivnost, kar ima katastrofalne posledice tudi za svetovno kmetijstvo.

Znanstveniki tako že nekaj časa raziskujejo različne načine prilagoditev in ublažitev tega dogajanja, pri čemer se kot najuspešnejše izkaže predvsem zasajanje pokrovne vegetacije, ki poskrbi za zastajanje vode ter zmanjša izhlapevanje vode iz tal. Tovrstne ugotovitve so plod sodelovanja 21 držav, ki sodelujejo v globalnem projektu BIODESERT, ki sledi zavezam Združenih narodov proti dezertifikaciji.

Ključno vlogo pri ohranjanju zmogljivosti suhih območij igra predvsem biotska raznovrstnost, ki vključuje veliko število rastlinskih in živalskih vrst, ki lahko skupaj poskrbijo za normalno delovanje ekosistemov. Biotsko pestri ekosistemi so med drugim zmožni tudi vsaj delnega boja proti sušam in pripekajoči vročini.

Vir: Europa