Kulturniška skupina 14. divizije na mitingu. Od leve proti desni: kurir, Marta Paulin – Brina, Janez Weiss – Belač, Janez Lavrič, Karel Destovnik – Kajuh in Sveto Marolt – Špik. Brina je na številnih srečanjih nastopala z improvizacijskimi plesi za borce in lokalno prebivalstvo. Foto: Wikipedia Commons/Jože Petek
Kulturniška skupina 14. divizije na mitingu. Od leve proti desni: kurir, Marta Paulin – Brina, Janez Weiss – Belač, Janez Lavrič, Karel Destovnik – Kajuh in Sveto Marolt – Špik. Brina je na številnih srečanjih nastopala z improvizacijskimi plesi za borce in lokalno prebivalstvo. Foto: Wikipedia Commons/Jože Petek

Marto Paulin Schmidt (1911–2002), plesno umetnico, koreografinjo in pedagoginjo, številni poznajo po njenem partizanskem imenu Brina, ki si ga je nadela sama. To ime in podoba partizanke, članice znamenite kulturniške skupine 14. divizije, sta preglasila podobo predvojne Marte kot izjemno obetavne in nadarjene moderne plesalke, so zapisali pri založbi Mladinska knjiga, kjer je njena biografija izšla v okviru zbirke Spomini in izpovedi.

Knjiga Samo en ples: Zgodba Marte Paulin Schmidt – Brine je izšla v zbirki Spomini in izpovedi založbe Mladinska knjiga. Foto: emka.si
Knjiga Samo en ples: Zgodba Marte Paulin Schmidt – Brine je izšla v zbirki Spomini in izpovedi založbe Mladinska knjiga. Foto: emka.si

Sanje mladenke o lepoti in polnosti doživetij
V knjigi Samo en ples: Zgodba Marte Paulin Schmidt – Brine je mogoče prebrati, da lahko le sklepamo, zakaj je pred vojno sprejela svojo osnovno odločitev za moderni ples, in ne za klasični balet. Sama je dejala tole: "Gojila sem, kot vsak mlad človek, svoje sanje o lepoti in polnosti doživetij. Čutila sem jih z vsem telesom. Kaj je bilo bolj naravnega kot to, da sem jih že zgodaj skušala izpovedati s plesom, z lepoto gibanja? Da, v plesu sem videla najbolj naravno pot, da bi izpovedala tisto, kar se je nabiralo v meni. Gnala me je želja po prostosti in sproščenosti, ki sem ju v svojem življenju venomer pogrešala."

Za politično in kulturno zgodovino pomembna izdaja
Malina Schmidt Snoj je materino življenje rekonstruirala na podlagi dokumentov, fotografij in spominov. V knjigi je po pisanju STA-ja "z bravuroznim prepletom osebnih in zgodovinskih silnic izrisala usodo ženske, ki se močno vtiskuje v slovenski kulturni prostor in sčasoma postaja legendarna". Urednica Nela Malečkar je na predstavitvi podarila, da je knjiga pomembna za slovensko politično in kulturno zgodovino. To, da jo je pisala hči Marte Paulin Schmidt, ji daje poseben ton, je še dodala.

Avtorica je povedala, da se ji je ideja za knjigo porodila ob natančnejšem pregledovanju materine zapuščine, v kateri so bili tudi njeni zapisi in fotografije. Ko je skušala gradivo urediti, je ugotovila, da je še veliko tega, česar ne ve, zato se je podala v arhive in navezale stike z redkimi še živečimi materinimi znanci.

Usodni pohod 14. divizije iz Bele krajine na Štajersko
Skozi knjigo sledimo kronološko podani zgodbi. Avtorica je na predstavitvi obudila spomin na nekatere dogodke iz materinega življenja, kot je njen samostojni nastop tik pred vojno, ki je bil, kot zapiše v knjigi, "tedaj – in verjetno vse do konca življenja – vrh njene samoizpolnitve". Obudila je tudi spomin na pohod 14. divizije iz Bele krajine na Štajersko, na katerem so materi zmrznili prsti na nogah, zaradi česar po vojni ni več mogla plesati in se je posvetila delu pedagoginje in koreografinje.

Leta 1946 rojena Malina Schmidt Snoj je vzporedno študirala in diplomirala iz dramaturgije na AGRFT-ju in iz slovenščine na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je absolvirala tudi angleščino, leta 1983 je doktorirala. V reviji Sodobnost je pisala o slovenski dramatiki in gledališču ter bila asistentka za zgodovino drame na AGRFT-ju. Pozneje je izdala razširjeni doktorat v knjigi Intelektualec na preizkušnji – slovenski dramski junak med intimo in revolucijo (1993) ter več drugih knjig.