Rebalans finančnega načrta je potreben zaradi spremenjenih okoliščin, ki so bistveno drugačne od tistih, v katerih je finančni načrt nastajal, je na seji skupščine pojasnila generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar. Med njimi so interventna zakonodaja, spremenjena makroekonomska izhodišča, večji finančni vpliv epidemije covida-19, rast storitev, ki so plačane po realizaciji, dogovori o višjih plačah.

Letos so se glede na predvidene povečali tako odhodki kot prihodki, prvi za 380, drugi za 335 milijonov evrov. ZZZS bo tako posloval s primanjkljajem, ki kljub dodatnim 234 milijonom evrov iz državnega proračuna znaša 194 milijonov evrov. Pokril ga bo lahko še iz lastnih virov, a bo s tem porabil vsa prosta sredstva na računu, tudi rezervni sklad v celoti. Ob tem bodo del letošnjih obveznosti v višini 66 milijonov evrov morali prenesti še v prihodnje leto, je pojasnila direktorica področja za finance in računovodstvo Daniela Dimić.

ZZZS bo pri skupščini potrjeni rebalans finančnega načrta takoj posredoval vladi, ki ga mora potrditi do konca novembra. V nasprotnem primeru bo ZZZS decembra moral ustaviti financiranje, ki bi bilo nezakonito, saj ne bi imel pravne podlage za porabo 3,7 milijarde evrov.

Direktorica opozarja na skrb vzbujajoče napovedi za prihodnje leto

Ob tem so zelo skrb vzbujajoči tudi obeti za prihodnje leto, je izpostavila direktorica ZZZS-ja. Glede na projekcije bo v prihodnjem letu zavod posloval s približno 412 milijoni evrov primanjkljaja. Ker v prihodnjem letu ZZZS ne bo imel več lastnih virov, ne bo imel kritja za vse obveznosti, ki jih je država v zadnjih obdobjih prevalila na zdravstveno blagajno, vendar zanje ni zagotovila dodatnega vira. Če ga v prihodnje ne bo, kaže, da bi bil ZZZS lahko insolventen oziroma nezmožen financiranja, je opozorila.

Finančni načrt 2023, ki mora biti sprejet do konca letošnjega leta, lahko po njenih besedah tako pripravijo "z zelo rigoroznimi ukrepi, ki bodo pomenili omejeno financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja". Načrtovanje je po besedah generalne direktorice ob tem toliko težje zaradi razmer, ki se spreminjajo na dnevni ravni z interventnimi zakoni, izidi pogajanj, inflacijskimi napovedmi, neobvladljivim zdravstvenim absentizmom in širitvijo programov v splošnem dogovoru, ki bolj kot na prihodke vplivajo na odhodke.

Če finančnega načrta za prihodnje leto ne bo mogoče sprejeti, strokovne službe ZZZS-ja predlagajo institut začasnega financiranja. Ta ni časovno omejen in se lahko izvaja do konca leta. Sprva predlagajo financiranje za tri mesece, sorazmerno s porabo v enakem obdobju v letu 2022 v višini dobre milijarde evrov, začasno financiranje pa bi se nato podaljševalo po sklepu skupščine, je pojasnila Daniela Dimič.

Zaskrbljeni člani skupščine kritični tudi do ministra za zdravje

Iz razprave, ki je sledila predstavitvi ocen poslovanja ZZZS-ja v prihodnjem letu, je bilo razbrati zaskrbljenost članov skupščine. Med drugim je bilo slišati pozive, da je nujno treba sprejeti ukrepe, da bodo povečanim odhodkom sledili tudi povečani prihodki. Ob tem je več članov izpostavilo, da zavarovanci pri dostopu do storitev povečanih odhodkov zavoda ne občutijo.

Namestnik predsednika skupščine Jakob Počivavšek je ob tem poudaril, da je ministrstvo za zdravje v preteklosti podvomilo o pravilnosti projekcij, ki jih je pripravil zavod. Po njegovi oceni bi bile lahko to težnje po posegu v sistem financiranja pravic. S tem se je strinjala tudi Tatjana Mlakar, ki jo skrbi, da je to morda pot proti drugačni ureditvi zdravstvenega zavarovanja. "ZZZS si tega ne želi in tega ne podpira," je poudarila.

Več kritičnih besed je letelo tudi na ministrstvo za zdravje, ki da ne sliši opozoril vodstva in skupščine ZZZS-ja. Skupščina si želi, da bi se naslednje, decembrske seje vendarle udeležil tudi minister Danijel Bešič Loredan ter prisluhnil njihovim opozorilom glede težav s financiranjem zdravstvenega sistema.