2668 novih okužb, Jereb: Nismo na robu, smo krepko čez rob zmogljivosti

V bolnišnicah se zdravi 23 bolnikov manj kot včeraj, intenzivno nego pa potrebujejo trije več. Najmlajši covidni bolnik je star deset let, najmlajši bolnik, ki potrebuje intenzivno nego, pa 31 let.

Pristojni so po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) opravili tudi 76.572 hitrih antigenskih testov, pozitivne rezultate še preverjajo s testi PCR.  

Število aktivnih primerov v državi trenutno znaša 42.559, kar je 898 manj kot včeraj. Povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh je 2786, v zadnjih 14 pa 2019. 

Podatki o cepljenih

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih vlade cepljenih 1.225.517 ljudi, to je 58 odstotkov vsega prebivalstva. Z enim odmerkom je sicer cepljenih 69 odstotkov starejših od 18 let in 79 odstotkov starejših od 50 let.

Z vsemi potrebnimi odmerki pa je cepljenih 1.141.720 ljudi oz. 54 odstotkov prebivalstva. Z vsemi potrebnimi odmerki je cepljenih 64 odstotkov starejših od 18 let in 75 odstotkov starejših od 50 let.

S poživitvenim odmerkom je bilo doslej proti covidu-19 cepljenih 259.483 ljudi.

Večjih sprememb ukrepov ni pričakovati

Današnje številke so sicer v primerjavi s prejšnjim tednom spodbudnejše, saj je bilo prejšnjo sredo v Sloveniji opravljenih 9220 testiranj PCR, potrdili pa so 3662 okužb. Delež pozitivnih izvidov je znašal 39,7. 

Mateja Logar, infektologinja in vodja strokovne skupine za covid-19, je povedala, da vladi na današnji seji ne bodo predlagali večjih sprememb ukrepov. Zdravstveni minister Janez Poklukar je v torek pojasnil, da ostaja možnost uvedbe šolanja na daljavo za študente, a da tega ta teden zagotovo še ne bodo uvedli.

Razmere v UKC Ljubljana: V zadnjih dneh se zadeve malce umirjajo

Tatjana Lejko Zupanc je v izjavi za javnost spregovorila o aktualnih podatkih in o načinu zdravljenja na akutnih oddelkih UKC Ljubljana. Povedala je, da je situacija tam stabilna. Zasedenost navadnih bolniških postelj je kar visoka, a še niso na koncu. "Imamo vtis, da se v zadnjih dneh zadeve malce umirjajo. Znižuje se delež zbolelih in cepljenih, vedno več je necepljenih, ki potrebujejo nadaljevanje terapije v enoti intenzivne terapije." 

V kratkem pričakujejo molnupiravir – peroralno zdravilo za zdravljenje bolnikov, ki niso hospitalizirani. Kot je povedala, so v pripravi protokoli, saj se morajo, ker to še nima dovoljenja za promet v Sloveniji, dogovoriti, na kakšen način in kdo bo to zdravilo predpisoval. Izkušnje s t. i. regeneronom so po njenih besedah dobre. "Zelo malo bolnikov je po aplikaciji tega zdravila potrebovalo hospitalno zdravljenje."

Pozvala je, da je še vedno čas za cepljenje. "Priporočamo tretji odmerek cepiva tistim, ki so bili cepljeni v začetku leta."

Jereb o intenzivnih oddelkih: Nismo na robu, smo daleč preko roba

Dr. Matjaž Jereb je spregovoril o trenutnih kapacitetah intenzivne terapije in načinu zdravljenja na intenzivni terapiji. Povedal je, da zdravstveni delavci glede na nakazano zniževanje števila novih okužb v državi upajo, da se razmere izboljšujejo in vidijo luč na koncu tunela, a so razmere na intenzivnih oddelkih po državi in v UKC Ljubljana še vedno kritične. "Dnevno v povprečju sprejmemo med 5 in 7 bolnikov, število bolnikov na covidnih intenzivnih oddelkih žal še vedno raste. Nikakor se ne morem strinjati z ocenami, da smo na robu, z vso odgovornostjo trdim, da smo že daleč preko roba zmogljivosti ustrezne, varne, strokovno optimalne obravnave covidnih bolnikov, ki ležijo na oddelkih za intenzivno zdravljenje," je opozoril. Sistem se po njegovih besedah drži samo zaradi izjemnega truda osebja, ki skrbi za te bolnike. 

Po njegovih besedah je 80 odstotkov bolnikov na intenzivni negi v Ljubljani necepljenih. "Ljudje se bojijo zapletov po cepljenju, pozabljajo pa, da okužba s koronavirusom in kritična bolezen, ki ob dihalni odpovedi zahteva zdravljenje na intenzivnih oddelkih, vodita v številne zaplete in dodatno škodo."

Umre nam 24 bolnikov od 100 sprejetih. Brez naše pomoči bi umrli vsi, je opozoril. Vsak bolnik, ki ga zdravijo, v povprečju prejme od 15 do 20 različnih zdravil, ki imajo prav tako potencialne stranske učinke, česar se ljudje ne zavedajo. "Tudi pri teh, ki bolezen prebolijo, opažamo številne posledice, nekatere prehodne, druge žal tudi trajne." 

"Popolnoma nerazumljivo je, da na intenzivne oddelke še vedno sprejemamo bolnike, stare 50 do 80 let s sočasnimi kroničnimi boleznimi, ki niso cepljeni. Gre za popolno ignoranco, za malomaren odnos do svojega zdravja in za popolno nepoznavanje težav, s katerimi se soočamo," je dejal in še enkrat pozval k cepljenju.

Prerazporeditve kadra in pomoč številnih

Tudi glavna medicinska sestra Zdenka Mrak je opozorila, da je situacija zahtevna. Vsak dan se bolniške postelje polnijo z veliko hitrostjo. Vsak dan vzpostavljajo nove oddelke za obravnavo pacientov, a druge bolezni se niso ustavile. Največji izziv je kader na področju zdravstvene nege in zdravniki na določenih specifičnih področjih. 

Da lahko to situacijo obvladujejo, so znotraj UKC Ljubljana prerazporedili 410 izvajalcev zdravstvene nege z različnih klinik kliničnih oddelkov, to so diplomirane in srednje medicinske sestre ter bolničarji, na covidne oddelke. "Zato smo odredili nadurno delo na matičnih in covidnih oddelkih, vsak dan se prilagajamo, skupaj iščemo rešitve."

Ker pritiska bolnikov na bolnišnico ne zmorejo več sami, so na poziv ministrstva za zdravje iz drugih zdravstvenih zavodov in necovidnih bolnišnic dobili začasno pomoč medicinskih sester. Dobili so 67 izvajalcev zdravstvene nege, pomaga jim tudi Slovenska vojska s štirimi ekipami. Odzvali so se tudi zasebniki in koncesionarji, ki so jim poslali svoj kader. Pomagajo jim tudi prostovoljci in študenti zdravstvene nege in medicine.

Kako pa se to pomanjkanje kadra kaže v praksi pri obravnavi covidnega bolnika? "V enotah intenzivne terapije 3 naj bi po kadrovskih normativih v 24 urah na eno posteljo bilo 5 ali celo 6 diplomiranih medicinskih sester. Pri nas imamo 1,8 sestre na tega bolnika. To pomeni, da ena sestra istočasno skrbi za dva do tri bolnike, kar je izredno naporno," je pojasnila Mrakova.