Spremembam v poslovnem okolju ni videti konca
Vsi se strinjamo, da je koronavirus posegel v vse pore našega življenja, ob vsesplošni družbeni in zdravstveni krizi pa je največji vpliv zagotovo pustil na gospodarstvo. V zelo kratkem času smo bili primorani spremeniti odnose znotraj podjetij (npr. delo od doma, manj osebnih stikov, padec produktivnosti) in med podjetji (sodelovanje s kupci na daljavo, manj poslovnih stikov, spremembe nabavnih verig ipd.), kar je od vodstev in zaposlenih terjalo veliko mero prilagodljivosti ob znatno povečanih rizikih. Četudi se vpliv epidemije sedaj že nekoliko zmanjšuje, se preudarni voditelji dobro zavedajo, da lahko posledice na svojem poslu občutijo tudi veliko pozneje, zato pri načrtovanju aktivnosti, nadgradnji poslovanja ali povečevanju stroškov vseskozi preudarno tehtajo tudi tveganja.
Dejstvo je tudi, da se na globalnem nivoju sočasno dogajajo večje spremembe, ki bodo pomembno krojile poslovno (in hkrati družbeno) prihodnost ter jih v podjetjih nikakor ne smemo spregledati, če želimo ostajati konkurenčni.
Med njimi so prehod v zeleno družbo oz. brezogljičnost, ki v strogih časovnih okvirih zahteva zmanjševanje t. i. ogljičnega odtisa, ki je odvisen od porabe energentov (predvsem elektrike, pa tudi plinov, idr.) Tradicionalne panoge zato tvegajo izgubo posla in visoke kazni, vse to pa v nekaterih segmentih vpliva na zaposlovanje in ponekod napoveduje hudo socialno krizo. Po drugi strani opažamo trend novih podjetij, ki stavijo na inovativne poslovne modele in zeleno.
Ne čudi torej, da je bil ta izziv tudi ena glavnih tem na nedavnih nemških volitvah, saj bodo novo izbrani kancler in njegova koalicija s sprejetimi ukrepi na tem področju pomembni vplivali na celotno gospodarstvo znotraj EU. Poleg tega sedanje stanje poslabšujejo tudi geopolitične razmere, ki zaradi odnosov z Rusijo in Ukrajino povzročajo pomanjkanje plina in pri cenah glavnih energentov prinašajo vrtiljak podražitev, ki jim še ni videti konca.
Kot gonilo evropskega gospodarstva je Nemčija je obenem ena ključnih držav, ki pod pojmom Industrija 4.0 stavi na digitalizacijo proizvodnje in predstavlja izjemen pritisk za posodobitve in druge spremembe. Posledično se podjetja soočajo z vse strožjimi predpisi in standardi za kakovost in varnost izdelkov ali storitev. Seveda ti od njih zahtevajo različne ukrepe ter prilagoditve, ki so običajno povezani z novimi cikli investicij in hkrati z izobraževanjem ter pridobivanjem ustreznih kadrov. Številni segmenti in panoge zato že nekaj časa vztrajno opozarjajo na pomanjkanje ustrezno izobraženih sodelavcev, medtem ko se v številnih državah hkrati soočamo tudi z begom možganov.
»Še nikoli doslej v gospodarstvu nismo čutili toliko različnih vplivov hkrati. To od vodstev in managerjev zahteva preudarne rešitve, ki pa zaradi nenadnih in nepredvidljivih sprememb niso vedno očitne. Kljub temu se je izkazalo, da so podjetja, ki se bolje prilagajajo in hitreje odzivajo na sodobne izzive, tista, ki morebitna tveganja ter njihove vplive spremljajo strateško, dolgoročno in na nivoju celotne organizacije. To namreč pomeni, da tudi v zahtevnih situacijah hitreje prepoznajo tveganja in učinkoviteje uveljavljajo ukrepe, saj imajo v podjetju že vzpostavljene vse potrebne mehanizme,” pojasnjuje Igor Zgonc, direktor podjetja Silver Bullet Risk in organizator letošnje 6. strokovne konference za upravljanje tveganj.
Se tudi vi kot vodstveni kader sprašujete, kako naprej? Glede na hitrost in tempo sprememb lahko sklepamo, da bo tovrstnih izzivov v poslovanju v prihodnje za vas vse več. Zato je tako pomembno, da se pravočasno seznanite s tveganji, ki pretijo vaši organizaciji in poiščete ustrezne načine, ukrepe in orodja za njihovo obvladovanje. V podjetju Silver Bullet Risk vse bolj poudarjajo strateški pristop pri upravljanju tveganj in kot pomoč ponujajo tehnološko orodje, ki vam z digitalizacijo zamudnih postopkov ter dostopom do ključnih informacij daje celovit pregled nad dogajanjem, s tem pa tudi moč za uveljavitev nujnih sprememb.
O aktualnem dogajanju na globalnih trgih in vplivu teh sprememb na poslovanje, pa o orodjih in načinih za učinkovito ukrepanje bomo razpravljali tudi na letošnji 6. strokovni konferenci o upravljanju tveganj: Upravljanje tveganj kot temelj za poslovno uspešnost in varnost.
Da bo ta naravnana kar se da praktično, smo nanjo povabili predstavnike številnih uspešnih domačih podjetij, ki bodo na lastnih primerih dobre prakse predstavili svoje pristope in poglede na upravljanje tveganj ter vam dokazali, da sistematično upravljanje tveganj ponuja odgovore in orodja, ki jih v poslovanju potrebujete že ta hip. Celoten program konference si oglejte na povezavi, predavatelje pa vam predstavljamo spodaj.
Redna cena za udeležbo na konferenci je 250 EUR. Za zgodnje prijave in plačila do vključno 10. 10. 2021 je cena 199 EUR (20% popust). Za več udeležencev iz istega podjetja je popust po dogovoru. Cena za študente je 50 EUR (80% popust) in velja s priloženim potrdilom o šolanju in ne velja za zaposlene v podjetjih.
Predavatelji 6. strokovne konference o upravljanju tveganj
|
Ključne smernice mednarodnega standarda za upravljanje tveganj ISO 31000 Gregor Simonič, vodilni presojevalec, Bureau Veritas |
|
Kako izboljšamo praktično uporabnost korporativnega upravljanja tveganj Jure Habbe, operativni direktor, SBR |
|
Organizacijski okvir obvladovanja tveganj v družbi ELES Sandi Jeršin, pooblaščenec za korporativno integriteto, ELES, d.o.o. |
|
Vzpostavitev sistema korporativnega upravljanja na finančnem področju Jan Tepina, direktor upravljanja tveganj, Petrol d.d. |
|
Uporaba metode Monte Carlo analize pri ocenjevanju tveganj/priložnosti in ukrepov Matej Rebol, vodja službe upravljanja tveganj, HSE d.o.o. |
|
Kaj digitalizacija poslovnih procesov prinaša na področje upravljanja s tveganji? Dr. Denis Čaleta, predsednik Sveta Instituta za korporativne varnostne študije, ICS-Ljubljana |
|
Upravljanje s tveganji danes, razvoj skozi čas in usmeritve za naprej Dr. Aleš Ahčan, redni profesor, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani |
|
Kako zmanjšujemo tveganja s sistematičnim upravljanjem škodnih dogodkov Božo Recko, tehnični direktor, SBR |
