Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg mesec dni po ruski invaziji Ukrajine zaveznice poziva k znatni okrepitvi prizadevanj glede obrambnih naložb. Slovenija pri uresničevanju teh ciljev ne bo več med najslabšimi zaveznicami, a očitno bo treba napore še okrepiti, je dejal premier Janez Janša ob prihodu na vrh Nata.
Vojna v Ukrajini prinaša nova zavedanja
Ruska vojna v Ukrajini prinaša novo zavedanje o pomembnosti krepitev naložb v obrambo, tako da pričakujem, da se bodo voditelji dogovorili o pospešitvi teh prizadevanj, je poudaril Stoltenberg ob prihodu na vrh. Ob tem je pozdravil dejstvo, da je več zaveznic že napovedalo krepitev naložb v obrambo.
Dan pred vrhom je generalni sekretar izpostavil, da bistvene krepitve varnosti terjajo znatne naložbe v obrambo, ter izrazil celo pričakovanje o “podvojitvi” prizadevanj glede krepitve obrambnih naložb, saj da mir ni samoumeven.
Slovenija je že leta med najslabšimi zaveznicami, ko gre za uresničevanje dveh ključnih Natovih obrambnih ciljev – da naj zaveznice do leta 2024 za obrambo namenijo dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in da naj gre petina obrambnega proračuna za naložbe.
Nekoč pri repu, zdaj pa…
Po februarja sporočenih podatkih je bila pri uresničevanju cilja dveh odstotkov na 25. mestu, pri uresničevanju cilja 20 odstotkov za naložbe pa na 26. mestu, je sredi februarja v Bruslju povedal obrambni minister Matej Tonin.
Premier Janša pa je danes na vprašanje, ali bo Slovenija glede na Stoltenbergov poziv okrepila prizadevanja, odgovoril, da je Slovenija bila doslej med najslabšimi, z nedavno sprejetim zakonom za krepitev naložb pa ne bo več tako.
“Očitno pa bo treba napore še okrepiti in o tem bo danes tekla beseda,” je še dejal Janša ob prihodu na izredni vrh Nata, na katerem razpravljajo o krepitvi zavezniških sil na vzhodnem krilu, podpori Ukrajini v vojni z Rusijo in drži do Kitajske v kontekstu vojne.
STA
