Pet pripravnikov na leto okrepi ministrstvo
Mladika krivdo za počasno pomlajevanje diplomacije vali na kadrovski načrt vlade.
Odpri galerijo
Na zadnjem posvetu slovenske diplomacije kritična razprava ni bila zaželena. Foto Blaž Samec
Po očitkih, da se je slovenska diplomacija predvsem zaradi neustrezne kadrovske politike in nizkega vlaganja v razvoj kadrov znašla v slepi ulici, so se s pojasnili oglasili z zunanjega ministrstva.
Da se za diplomate ne vodi nobene kadrovske politike, je ena od glavnih vsebinskih kritik. Pa tudi, da diplomati skačejo z enega vsebinskega področja na drugega, izkušnje so pozabljene isti dan, ko se diplomat vrne iz tujine. Poleg tega so postopki izbire diplomatov praviloma netransparentni, razpisi so pozni, zgolj nekaj mescev pred odhodom v tujino.
»Razporeditve v tujino se izvajajo na podlagi notranjega poziva zaposlenim, ki se praviloma objavi konec leta za premestitve, ki so predvidene poleti naslednjega leta. O razporeditvi kandidatov za posamezno delovno mesto v tujini odloča kadrovska komisija, ki predstojniku predlaga najprimernejšega kandidata. Pri tem mora kadrovska komisija upoštevati pravila za razporejanje, kot jih določa zakon. Upoštevajo pa se strokovna usposobljenost in osebnostna primernost, rezultati dela, družinski razlogi, razmerje službovanja med notranjo in zunanjo,« odgovarjajo z MZZ in dodajajo, da je izbor kandidatov javno objavljen, zato ocena, da pri izbiri kandidatov ni jasnih kriterijev in transparentnosti, ni ustrezna.
Priznavajo pa, da se pri nekaterih kandidatih za delo v tujini lahko zavleče, ker se morajo razpisi večkrat ponoviti, saj predvsem za nekatera delovna mesta v tujini, kjer so težji življenjski pogoji, ni prijavljenih kandidatov. Prijave se morajo v teh primerih ponavljati, zato se dogaja, da je manj časa za priprave za delo v tujini. Premestitve diplomatov v tujino se praviloma izvajajo poleti, predvsem zaradi šoloobveznih otrok diplomatov.
Mednarodni politolog dr. Boštjan Udovič s FDV ugotavlja, da na MZZ manjka za desetletje kadra, sveže krvi, ki bi prišla na MZZ, še huje pa se bo ta primanjkljaj poznal čez deset let. Zaposlovanje diplomatov se izvaja v skladu s sprejetim skupnim kadrovskim načrtom vlade, ki določa število zaposlenih javnih uslužbencev v MZZ.
V preteklih letih, predvsem od leta 2010 do leta 2015, se je dovoljeno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu moralo povprečno zmanjšati za vsaj en odstotek na leto, kar se je odražalo v tem, da na MZZ v tem obdobju niso mogli zaposlovati novih mladih kadrov, niti na račun upokojitev, priznavajo na Mladiki. MZZ vsako leto izvede javni natečaj za približno pet pripravnikov, ki jih po uspešno opravljenem pripravništvu in usposabljanju zaposli za nedoločen čas na diplomatsko delovno mesto. Za projekt predsedovanja Slovenije svetu EU je MZZ na delovna mesta asistentov zaposlilo za določen čas večinoma mlajše kandidate.
Da se za diplomate ne vodi nobene kadrovske politike, je ena od glavnih vsebinskih kritik. Pa tudi, da diplomati skačejo z enega vsebinskega področja na drugega, izkušnje so pozabljene isti dan, ko se diplomat vrne iz tujine. Poleg tega so postopki izbire diplomatov praviloma netransparentni, razpisi so pozni, zgolj nekaj mescev pred odhodom v tujino.
»Razporeditve v tujino se izvajajo na podlagi notranjega poziva zaposlenim, ki se praviloma objavi konec leta za premestitve, ki so predvidene poleti naslednjega leta. O razporeditvi kandidatov za posamezno delovno mesto v tujini odloča kadrovska komisija, ki predstojniku predlaga najprimernejšega kandidata. Pri tem mora kadrovska komisija upoštevati pravila za razporejanje, kot jih določa zakon. Upoštevajo pa se strokovna usposobljenost in osebnostna primernost, rezultati dela, družinski razlogi, razmerje službovanja med notranjo in zunanjo,« odgovarjajo z MZZ in dodajajo, da je izbor kandidatov javno objavljen, zato ocena, da pri izbiri kandidatov ni jasnih kriterijev in transparentnosti, ni ustrezna.
V preteklih letih se je dovoljeno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu moralo zmanjšati za vsaj en odstotek na leto.
Priznavajo pa, da se pri nekaterih kandidatih za delo v tujini lahko zavleče, ker se morajo razpisi večkrat ponoviti, saj predvsem za nekatera delovna mesta v tujini, kjer so težji življenjski pogoji, ni prijavljenih kandidatov. Prijave se morajo v teh primerih ponavljati, zato se dogaja, da je manj časa za priprave za delo v tujini. Premestitve diplomatov v tujino se praviloma izvajajo poleti, predvsem zaradi šoloobveznih otrok diplomatov.
Mednarodni politolog dr. Boštjan Udovič s FDV ugotavlja, da na MZZ manjka za desetletje kadra, sveže krvi, ki bi prišla na MZZ, še huje pa se bo ta primanjkljaj poznal čez deset let. Zaposlovanje diplomatov se izvaja v skladu s sprejetim skupnim kadrovskim načrtom vlade, ki določa število zaposlenih javnih uslužbencev v MZZ.
V preteklih letih, predvsem od leta 2010 do leta 2015, se je dovoljeno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu moralo povprečno zmanjšati za vsaj en odstotek na leto, kar se je odražalo v tem, da na MZZ v tem obdobju niso mogli zaposlovati novih mladih kadrov, niti na račun upokojitev, priznavajo na Mladiki. MZZ vsako leto izvede javni natečaj za približno pet pripravnikov, ki jih po uspešno opravljenem pripravništvu in usposabljanju zaposli za nedoločen čas na diplomatsko delovno mesto. Za projekt predsedovanja Slovenije svetu EU je MZZ na delovna mesta asistentov zaposlilo za določen čas večinoma mlajše kandidate.
