Mesta, ki so bila pod nadzorom ruske vojske in prizorišča spopadov, so povsem razdejana. Foto: Reuters
Mesta, ki so bila pod nadzorom ruske vojske in prizorišča spopadov, so povsem razdejana. Foto: Reuters

"Celotna kijevska regija je osvobojena od sovražnika," je v soboto zvečer sporočila namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maliar v objavi na Facebooku. Po navedbah ukrajinskih oblasti so ukrajinske sile znova prevzele nadzor nad več kot 30 mesti in vasmi v kijevski regiji.

V mestih, ki so jih zapustile ruske sile in jih je znova zavzela ukrajinska vojska, je na vsakem koraku videti posledice spopadov – porušene hiše, uničene tanke in oklepnike ter trupla na ulicah.

V Buči, mestu severozahodno od Kijeva, so po umiku ruske vojske v eni od ulic našli trupla najmanj 20 moških v civilnih oblačilih. Eden od moških je imel zvezane roke, trupla pa so bila raztresena na več sto metrih.

Župan tega mesta, kjer so potekali srditi boji, Anatolij Fedoruk je povedal, da so v "množičnem grobišču" morali pokopati skoraj 300 ljudi. "V množičnih grobiščih smo pokopali že 280 ljudi, ker tega ni bilo mogoče storiti na treh pokopališčih v občini," je pojasnil.

Prihod ukrajinske vojske v Bučo. Foto: Reuters
Prihod ukrajinske vojske v Bučo. Foto: Reuters

Rusija je v skladu z napovedjo pred tednom dni začela preusmerjati svojo pozornost z ukrajinskega glavnega mesta in severa Ukrajine ter poskuša obkoliti ukrajinske sile na vzhodu države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske sile obtožil namernega polaganja protipehotnih min na območjih na severu države, od koder se umikajo in prerazporejajo proti vzhodu, kjer se stopnjujejo napadi za nadzor nad ozemljem.

"Napadalci zapuščajo sever države. Počasi, a opazno. Ponekod se umikajo po spopadih, drugje položaje zapuščajo sami," je v sobotnem videonagovoru dejal predsednik Zelenski. "Povsod odlagajo mine. Minirane so hiše, minirana je oprema, celo trupla mrtvih," je še dodal in rusko vojsko obtožil, da ustvarja "popolno katastrofo".

Tudi posebni poročevalec RTV Slovenija v Ukrajini Valentin Areh je iz okolice Kijeva poročal, da je gibanje po krajih, ki so jih še pred kratkim držale ruske čete, močno tvegano, saj so povsod mine presenečenja, ki so jih postavili celo na pokopališčih.

Reportaža Valentina Areha iz Ukrajine

Zelenski je pojasnil, da se ruske enote "počasi, a opazno" umikajo s severa Ukrajine, a da položaj na vzhodu države "ostaja izjemno težek"."Ruski vojaki prihajajo v Donbas. Tudi v smeri Harkova. Razmere na vzhodu naše države ostajajo zelo težke," je povedal.

Predsednik je opozoril, da se zbirajo in "pripravljajo za nove močne napade" v Doneškem bazenu na vzhodu države in v mestu Harkov. "Težke bitke so pred nami. Ne smemo misliti, da smo že prestali vse teste," je dejal Zelenski.

Po ocenah ukrajinske vojske je Rusija iz okolice Kijeva umaknila 20 odstotkov svojih enot.

Stopnjevanje spopadov na vzhodu in jugu

Predvsem na vzhodu in jugu Ukrajine se zaradi preusmerjanja ruskega pritiska stopnjujejo spopadi. V mestu Dnipro na jugovzhodu države je bilo ponoči slišati dve ali tri močne eksplozije. Ruska vojska naj bi v petek zvečer in ponoči obstreljevala tudi okolico mesta Krivoj Rog in pristaniško mesto Odesa ob Črnem morju.

Po besedah Sergeja Hajdaja, guvernerja regije Lugansk v vzhodni Ukrajini, so ruske rakete ponoči zadele tudi več stanovanjskih stavb v mestu Liščansk in bližnjem mestu Toškivka. Dodal je, da število žrtev še ni znano.

Ruske sile zapuščajo okolico Kijeva

Ruske sile so se med drugim umaknile z letališča Gostomelj blizu Kijeva, kjer so spopadi potekali od začetka vojne. Pred vojno je bilo to letališče najpomembnejše ukrajinsko mednarodno letališče za tovorni promet, tam je bilo tudi ključno zračno oporišče.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je povedal, da so ruske sile izvedle zračne napade na mesti Mariupolj in Harkov. Napadli so tudi mesto Černigov severovzhodno od Kijeva. "Sovražnik poskuša spremeniti Černigov v drugi Mariupolj," je zatrdil Arestovič.

Generalštab ukrajinske vojske je sporočil, da se ruske enote umikajo tudi z območja okoli nekdanje jedrske elektrarne v Černobilu in s sosednjih območij v Belorusiji, saj naj bi jih premestili v rusko regijo Belgorod, da bi od tam napredovali do Harkova.

Pomoč ni dosegla Mariupolja

Čeprav je Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) v petek opustil poskus evakuacije civilistov iz obleganega Mariupolja na jugu države, ker varnostne razmere tega niso dopuščale, so iz mesta evakuirali več kot 3000 ljudi.

V petek so prek humanitarnih koridorjev iz Donecka, Luganska in Zaporožja evakuirali več kot 6000 ljudi, od tega 3071 iz Mariupolja, je dejal.

Mednarodni odbor Rdečega križa je sporočil, da se bo konvoj avtobusov danes znova skušal prebiti v Mariupolj. Kot poroča CNN, je Turčija ponudila možnost evakuacije iz mesta s čolni. "Lahko zagotovimo čolne za evakuacijo iz Mariupolja, predvsem civilistov, poškodovanih in turških državljanov ter državljanov drugih držav," je dejal turški obrambni minister Hulusi Akar.

Prebivalka Mariupolja pred uničeno stanovanjsko stavbo. Foto: EPA
Prebivalka Mariupolja pred uničeno stanovanjsko stavbo. Foto: EPA

Se pa v mesto ni prebil konvoj pomoči Rdečega križa, za kar je rusko obrambno ministrstvo obtožilo Rdeči križ, saj se je po njihovih navedbah konvoj odpravil prepozno in tako ni imel časa, da bi dosegel Mariupolj.

Po navedbah tamkajšnjih oblasti je bilo v ruskem obleganju Mariupolja ubitih najmanj 5000 prebivalcev, okoli 160.000 se jih še vedno spoprijema s hudim pomanjkanjem hrane, vode in elektrike. Glede na razpoložljive posnetke je mesto v veliki meri uničeno.

Posebni odposlanec ZN-a najprej v Moskvo, potem še v Kijev

Martin Griffiths, generalni podsekretar ZN-a za humanitarne zadeve in posebni odposlanec ZN-a, bo v nedeljo odpotoval v Moskvo, v ponedeljek pa nadaljeval pot v Kijev, ter skušal posredovati za dosego dogovora o premirju v Ukrajini, je sporočil generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.

Na vprašanje, ali obiska v Moskvi in Kijevu pomenita, da bosta tako Rusija kot Ukrajina dejavno sodelovali s pobudo ZN-a za humanitarno prekinitev ognja, je Guterres v petek odgovoril: "Rusija in Ukrajina sta se strinjali, da se srečata z Griffithsom v okviru moje napovedi njegove misije, katere cilj je prekinitev ognja."

"Možnost jedrskega spopada, ki je bila nekoč nepredstavljiva, je zdaj spet mogoča. Ohraniti je treba tudi varnost jedrskih objektov. Čas je, da ustavimo grozoto nad ukrajinskim prebivalstvom, ter se podamo na pot diplomacije in miru," je dejal Guterres.

Guterres je novinarjem na sedežu ZN-a v New Yorku v petek zatrdil še, da se ne namerava odpovedati možnosti, da bi "zaustavili spopade v Jemnu, Ukrajini in drugod po svetu".

Za ruskimi silami ostajajo številni uničeni tanki. Foto: EPA
Za ruskimi silami ostajajo številni uničeni tanki. Foto: EPA

Metsola za več podpore Poljski

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je na srečanju s poljskim premierjem Mateuszem Morawieckim v Varšavi pozvala k večji podpori Poljski in drugim državam pri oskrbi beguncev iz Ukrajine. Po njenih besedah Poljska skupaj z Ukrajino najbolj občuti posledice ruske invazije.

Potrebna je večja podpora Poljski in drugim državam, da sprejmejo in nastanijo ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, je poudarila Metsola, ki je v spremstvu Morawieckega obiskala šolo v okolici Varšave, ki gosti Ukrajince na begu pred vojno.

Zahvalila se je Poljski, njenemu premierju in vladi, lokalnim in regionalnim oblastem ter številnim nevladnim organizacijam in prostovoljcem, ki si po njenih besedah izjemno prizadevajo za sprejem in namestitev ukrajinskih družin, ki bežijo pred vojno, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

"Napori Poljske, njenih skupnosti in ljudi so nas prevzeli. Ljudem v stiski ste ponudili varen prostor. To je lepo videti – to je Evropa v najboljšem pomenu," je poudarila.

Metsola in Morawiecki sta obiskala šolo, kjer se šolajo ukrajinski otroci. Foto: EPA
Metsola in Morawiecki sta obiskala šolo, kjer se šolajo ukrajinski otroci. Foto: EPA

Metsola je v petek kot prva predstavnica Evropske unije po začetku vojne v Ukrajini obiskala Kijev, kjer je obljubila nadaljnjo podporo Ukrajini. Kot je pojasnila, je v Ukrajini predala sporočilo podpore in upanja pogumnim Ukrajincem, ki branijo svojo državo. "Ponosna sem, da je Evropska unija že toliko storila, ko je sprejela milijone Ukrajincev v svoje države, domove in srca," je dejala.

Morawiecki se je na srečanju z Metsolo zavzel za zaostritev sankcij EU-ja proti Rusiji, saj da že sprejete sankcije ne zadostujejo, saj se je, kot je opozoril, menjalni tečaj ruskega rublja vrnil na raven pred napadom na Ukrajino.

Novi protesti v Rusiji, pridržanih najmanj 176 ljudi

Ruska policija je danes med protesti proti vojni v Ukrajini v 14 ruskih mestih pridržala najmanj 176 ljudi, je sporočila ruska nevladna organizacija OVD-Info, ki se bori proti politični represiji in spremlja aretacije ob protestih.

"To pomeni, da vsi gospodarski ukrepi (...) niso delovali tako, kot bi si nekateri politiki želeli," je dejal Morawiecki.

"Dokler Ukrajina ne bo ubranila svoje svobode in suverenosti, ne bo vrnitve v normalne razmere. Dokler se to ne zgodi, bo Evropa razkrila svojo šibkost, bo ponižana, brezzoba in nezmožna delovati v duhu svojih temeljnih univerzalnih vrednot, kot sta svoboda in pravica do življenja," je opozoril poljski premier.

Na Poljskem je trenutno več kot 2,4 milijona beguncev iz Ukrajine – več kot v kateri koli drugi članici Evropske unije.

Del Ponte: Putin je vojni zločinec

Nekdanja glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je ruskega predsednika Vladimirja Putina označila za vojnega zločinca ter Mednarodno kazensko sodišče (ICC) pozvala, naj izda nalog za njegovo aretacijo. "Putin je vojni zločinec," je v intervjuju, ki ga je danes objavil švicarski časopis Le Temps, dejala nekdanja glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in sodišča ZN-a za vojne zločine v Ruandi.

Izdaja mednarodnega naloga za njegovo aretacijo je nujna, saj mora Putin, tako kot tudi drugi ruski voditelji, odgovarjati za zločine, storjene v Ukrajini po vdoru ruske vojske 24. februarja, je poudarila.

Kot je pojasnila, izdaja takšnega naloga še ne pomeni, da bo Putin aretiran. "Če bo ostal v Rusiji, ne bo nikoli aretiran. Vendar pa ne bo mogel zapustiti svoje države, kar bi bil že pomemben znak, da je proti njemu veliko držav," je ocenila.

Medtem je ruska policija danes med protesti proti vojni v Ukrajini v 14 ruskih mestih pridržala najmanj 176 ljudi, je sporočila ruska nevladna organizacija OVD-Info, ki se bojuje proti politični represiji in spremlja aretacije ob protestih.

Raziskava ruskega centra za raziskovanje javnega mnenja je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass pokazala, da se je delež prebivalcev Rusije, ki zaupajo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, v zadnjem tednu povečal za 0,4 odstotne točke, na 81 odstotkov.

Raziskavo je med 1600 odraslimi v 80 ruskih regijah med 21. in 28. marcem izvedel Vseruski center za raziskovanje javnega mnenja.

Visoko podporo Putinu je pokazala tudi javnomnenjska raziskava, ki jo je v četrtek objavil neodvisni ruski inštitut Levada. Putina podpira kar 83 odstotkov prebivalcev, kar je 12 odstotnih točk več kot februarja, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pokazala raziskava. Le 15 odstotkov ljudi dejanj Putina ne podpira, dva odstotka pa se jih ni opredelilo.

"Naraščajoča stopnja zaupanja v predsednika jasno kaže, da se socialna kohezija Rusije povečuje. Zavedamo se, da se spopadamo z zunanjim sovražnikom. Ljudje lahko vidijo, da so sovražniki Rusije onkraj meja države, zato je to naravna reakcija," je dejal direktor Inštituta za socialni marketing Viktor Poturemski.

ZDA pošiljajo dodatno orožje in opremo

ZDA so medtem sporočile, da bodo Ukrajini poslale za 300 milijonov dolarjev dodatnega orožja in vojaške opreme, vključno z lasersko vodenimi raketnimi sistemi, brezpilotnimi letalniki, oklepnimi vozili, mitraljezi in zdravstvenimi potrebščinami.

Skupno so ZDA Ukrajini od začetka vojne pred petimi tedni namenile že za 1,6 milijarde dolarjev tovrstne pomoči, poroča BBC.

Levina našli mrtvega

Ukrajinskega fotoreporterja in režiserja dokumentarnih filmov Maksima "Maksa" Levina, ki je bil pred več kot dvema tednoma razglašen za pogrešanega, so našli mrtvega v bližini glavnega mesta Kijev, je danes sporočil vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak.
"Pogrešan je bil od 13. marca, na območju spopadov v okolici Kijeva. Njegovo truplo so našli 1. aprila v bližini vasi Guta Mežigirska," je Jermak zapisal na družbenem omrežju Telegram.
Glede na prve ugotovitve tožilstva naj bi Levina ubila dva strela ruskih vojakov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Pred mehiško-ameriško mejo na vstop v ZDA čaka vse več ukrajinskih državljanov