Albert Riera je kot Pep Guardiola

Lestvica slovenskega nogometnega prvenstva razkriva, da je po štirih krogih na vrhu Olimpija, ki je imenitno startala v novo sezono. Ima brezhiben izkupiček štirih zmag brez prejetega gola. Njen ambiciozni predsednik Adam Delius, poslovnež in lastnik nepremičninskega podjetja iz Münchna, je lahko zelo zadovoljen.

Gospod Delius, lepo je vstopiti v novi teden po zmagi v Mariboru za točke in prestiž največjega slovenskega nogometnega derbija, kajne?

»Vedno je lepo zmagati v derbiju, povsod po svetu je tako. Ampak če veš, pod kakšnim pritiskom si ob začetku sezone, te uspeh še posebno veseli. Obenem si v nogometu vzponi in padci hitro sledijo, zato moramo ostati zelo zbrani. Mi smo si zmago v Mariboru prigarali in zaslužili, si jo zagotovili ob vodstvu z 2:0. Seveda je imel tudi Maribor svoje trenutke na igrišču, a s tem se jaz ne ukvarjam. Mene zdaj zanima le Olimpija.«

Vaš kapetan Timi Max Elšnik je po zmagi v Ljudskem vrtu spregovoril o posebni moči ekipe, ko se znajde v težavah.

»To je zasluga Alberta Riere. Trener se je s sodelavci iz strokovnega štaba takoj lotil gradnje moštva. Dobro se zaveda, da je njegovo delovno mesto igrišče, ne zanimajo ga druge reči.«

Če zdaj primerjate, kje vidite največjo razliko med prejšnjim trenerjem Robertom Prosinečkim in sedanjim Riero?

»Robert je bil velik igralec, o njegovem izjemnem razumevanju nogometa ni nikakršnih dvomov. Pri Albertu Rieri je drugače. Prav lačen je zmag, ne sprejema poraza, dva dni se še ukvarja s tekmo. Ekstremno lačen je in to je razlika.«

Zdaj vas res moram vprašati o tistem, kar ste ob prihodu v Slovenijo že govorili. Toda ker ste že nekaj časa tu, mi lahko bolj merodajno odgovorite: kakšen je pravzaprav vaš osebni izziv pri Olimpiji? Prihajate iz bogate nemške zvezne dežele, urejenega okolja, tudi zelo nogometnega. Kaj vas tukaj najbolj mika?

»Bavarsko srce je posebno in ne išče dolgih potovanj. Potem pa se peljem skozi Solnograško in Koroško do karavanškega predora in vidim, da se vsa lepota alpskega okolja preliva v Slovenijo. Če živiš v Ljubljani, imaš pol ure do smučišča, eno uro do morske obale, povrhu je kakovost življenja v Sloveniji na visoki ravni. Vsakdo, ki pride na Bavarsko, bo videl, kako je urejena in čista. Toda prav to velja tudi za Slovenijo. Seveda gre še za nogometni zorni kot. Moj osebni cilj je imeti močan klub v glavnem mestu države.«

Kolikšen je realen proračun Olimpijinega moštva?

»V Sloveniji potrebujete za ambiciozno moštvo vsaj tri milijone evrov na leto. Tega se zavedam. Kot tudi spoznanja, da bi iz leta v leto za milijon ali dva povečevali proračun. Če napadate to, kar mi napadamo, morate nekaj vložiti. Toda naš kader ne sme šteti več kot 20 igralcev, ob njih so še trije vratarji. Mladim moramo ponuditi priložnost, ne pa v neskončnost kopičiti številnih nogometašev od drugod. Recimo, da dva ali trije mladi trenirajo s prvim moštvom. Poglejte, ko je bil Pep Guardiola trener Bayerna, ni imel na treningu nikdar več kot 18 igralcev. In seveda tri vratarje. Zbranost vseh je bila na precej višji ravni, kot bi bila v gneči.«