DNEVNA: “To je eden od najbolj butastih predlogov evropskih direktiv”

Evropska komisija v luči prehoda na odporno in trajnostno kmetijstvo napoveduje ukrep, ki je v teh dneh vznemiril marsikaterega kmetovalca. S ciljem zmanjšanja odvisnosti od fitofarmacevtskih sredstev ter mineralnih in fosilnih goriv želi do leta 2030 za več kot polovico zmanjšati porabo fitofarmacevtskih sredstev, na območjih, kot so Natura 2000, naravni parki in vodovarstvena območja, pa njihovo rabo skoraj povsem prepovedati.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije: Uredba je nesprejemljiva

Za Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije je omenjena uredba o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev nesprejemljiva. Kot so nam odgovorili na naše novinarsko vprašanje, je v novi uredbi za Slovenijo največja težava zahteva po zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za več kot 50 odstotkov in popolna prepoved rabe FFS na občutljivih območjih. “To je več kot 50 odstotkov slovenskih površin, 42 odstotkov slovenskih njiv, več kot tretjina vinogradov in intenzivnih sadovnjakov, četrtina hmeljišč in oljčnikov. Dodatno količinsko zmanjšanje za več kot 50 odstotkov in omejitve rabe na občutljivih območjih bodo prinesle velike težave pri kmetovanju, marsikje tudi opuščanje kmetovanja.”

To je eden od najbolj butastih predlogov evropskih direktiv, ki so si jih v Evropi izmislili.

Po mnenju zbornice je zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za več kot 50 odstotkov brez alternativnih rešitev neizvedljivo. “Prav tako pričakujemo povečanje administrativnih bremen v smislu novih evidenc in dovoljenj, kar je za kmete neustrezna rešitev,” še pravijo in dodajajo, da bo ogrožena prehranska varnost Evropske unije in Slovenije. Nesprejemljivo je, da se bo uvažala hrana iz držav, kjer teh omejitev glede FFS ne bo. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič pravi: “To je eden od najbolj butastih predlogov evropskih direktiv, ki so si jih v Evropi izmislili. Za Slovenijo, kjer imamo tako veliko območje Nature, bi to pomenilo prepoved vseh fitofarmacevtskih sredstev, tudi tistih ekoloških. To pomeni za slovensko kmetijstvo in slovensko prehransko varnost katastrofo.”

Viktor Mandl: Implementacija uredbe bi najverjetneje povzročila opuščanje oziroma prestrukturiranje vinogradov

Ker bi uredba lahko prizadela tudi veliko vinogradnikov, smo za komentar prosili Viktorja Mandla, direktorja trženja v Ptujski kleti in podpredsednika Združenja slovenskih vinarjev. Pravi, da gre za generalno usmeritev Evropske komisije in nenazadnje vsesplošnega zavedanja, da moramo narediti vse, kar je v naši moči, da ohranimo naravo tudi za naslednje generacije. “To seveda podpiramo in porabo fitofarmacevtskih  sredstev vsa leta zmanjšujemo. Ni namen uporabe teh sredstev onesnaževanje okolja, primarni namen je ohranjanje zdrave vinske trte in grozdja, ta pa brez učinkovin, ki so v fitofarmacevtskih sredstvih, težko preživi. Kot človek brez zdravil, če zboli.”

Na vprašanje, ali je takšna direktiva v Sloveniji, kjer imamo tudi območja NATURE, izvedljiva in kaj bi pomenila za naše vinogradništvo, Mandl odgovori: “Implementacija takšne direktive bi najverjetneje povzročila širitev raznih bolezni, kot so zlata trsna rumenica in druge okužbe. Prav tako posledično opuščanje vinogradov oziroma prestrukturiranje vinogradov na tako imenovane odporne sorte.”

Ni namen uporabe teh sredstev onesnaževanje okolja, primarni namen je ohranjanje zdrave vinske trte in grozdja, ta pa brez učinkovin, ki so v fitofarmacevtskih sredstvih, težko preživi.

Argument Evropske komisije, da si zaslužimo ekološko pridelano in organsko hrano (vino) brez ostankov pesticidov, je po Mandlovih besedah političen in ga je težko komentirati drugače kot s: »seveda!«. Je pa ekološka pridelava vin povezana z višjimi cenami, ki jih bodo lahko plačali le tisti z debelo denarnico.

Uveljavitev tovrstne direktive bi po mnenju našega sogovornika za Ptujsko klet pomenila hitrejše prestrukturiranje vinogradov na tako imenovane odporne sorte, še posebej v območjih Nature 2000. Kot dodaja Mandl, so v njihovih vinogradih že, kolikor je mogoče, zmanjšali uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Pa je možno vina pridelovati brez njih? “Je možno, a ne povsod. Na to vpliva ogromno dejavnikov, kot so: klimatski pogoji (predvsem vlažnost), dostopnost vinograda, sorta, klon, podlaga grozdja, zdravstveno stanje vinograda, prisotnost škodljivcev v okolju, predvsem pa natančnost, znanje in izkušnje vinogradnika.”