Kazalnik, s katerim premagamo Nemčijo - kadrovanje

Kadrovska stabilnosti vplivne Nemčije in lahkotnost menjav ideološko ranjene Slovenije

Predsednik vlade - 1:7

Nemčija. Gospodarski motor Evrope. Krščanska demokratka, kanclerka Angela Merkel, je na čelu nemške vlade od 22. novembra 2005, torej 15 let. Bila je sploh prva kanclerka v zgodovini, z vodenjem pa je zaznamovala Nemčijo in svet. Prihodnje leto bodo v Nemčiji volitve, zato se jeseni, ko bo zaključila četrti mandat, Merklova predvidoma dokončno umika. Odhod je sicer napovedala že pred dvema letoma, takrat pa so se vrstili tudi komentarji, kot denimo ta od mednarodnega politologa profesorja Boštjana Udoviča iz FDV-ja za Večer: "Umik Merklove je bil dolgo pričakovan, a prepozno izveden."

V 15 letih so se v Sloveniji predsedniki vlad zamenjali kar sedemkrat. Tretjič je na vrhu oblasti Janez Janša, zvrstili so se še Borut Pahor, Alenka Bratušek, Miro Cerar in Marjan Šarec.

Policija - 2:10

Nemčija. Od leta 2008 do danes sta bila na čelu nemške policije le dva predsednika Zvezne policije - Matthias Seeger do julija 2012, vse odtlej policijo še vedno vodi Dieter Romann.

Slovenija. 10 generalnih direktorjev je usmerjalo delo Policije v tem obdobju. Pred vrati je 11. direktor Policije, po naših informacijah naj bi to bil Anton Olaj in ne trenutni vršilec dolžnosti Andrej Jurič. Olaj je zdaj državni sekretar na notranjem ministrstvu Aleša Hojsa, sicer pa nekdanji kriminalist, leta nazaj se je upokojil kot direktor PU Novo mesto. Policijo v tej vladi pretresajo politične kadrovske menjave z nestrokovnimi ljudmi na strokovnih delovnih mestih.

Podrobno smo o tem pisali v članku 'Prevzem Policije z devetimi menjavami in 'eksperimentom' na NPU'.

Od leta 2005 so bili na Policiji, ob že omenjenem Juriču, naslednji direktorji: Jože Romšek, Matjaž Šinkovec, Janko Goršek, Karol Turk, Stanislav Veniger, Marjan Fank, Simon Velički, Tatjana Bobnar in Anton Travner, ki velja za direktorja (ne pa tudi vršilca dolžnosti) z najkrajšim stažem.

Vojska - 4:8

Pri vojski je razmerje med Slovenijo in Nemčijo manjše. Tudi v Nemčiji so zabeležili več menjav, štiri v zadnjih 18 letih, a še vedno Slovenci dvakrat več, osem. Se pa tako nemška kot slovenska vojska, ves čas soočata s kadrovsko podhranjenostjo. In tudi Nemci niso imuni na afere o orožarskih nakupih. 

Nemško vojsko pa so pretresali številni škandali povezani z desničarskimi skrajneži. Začeli so se aprila 2017, ko so v mestu Hammelburg na jugu Nemčije aretirali 28-letnega častnika, obtožili so ga načrtovanja terorističnega napada, za katerega je upal, da bodo obtožili islamiste, saj se je izdajal za sirskega begunca. Kmalu zatem so v vojašnici v Schwarzwaldu našli nacistične predmete in simbole. Od omare s čeladami nemške vojske iz druge svetovne vojne, do sobe okrašene s simboli nemških sil v času nacizma. Lani pa je neonacistični škandal izbruhnil tudi v poveljstvu specialnih enot, ko je nemška vojska suspendirala častnika v elitni enoti zaradi sumov o povezavah z desničarskimi skrajneži. Ob tem sta bila še dva vojaka obtožena nacističnega pozdrava. Zaradi sumov povezav z desničarskimi skrajneži, so sicer lani preiskovali 20 pripadnikov elitne enote.

Navkljub škandalom,  so se v nemški vojski v zadnjih 18 letih zvrstili le štirje načelniki -  general Wolfgang Schneiderhan, general Johann-Georg Dora, general Volker Wieker, še danes pa je načelnik Generalštaba nemške vojske, ki ima okoli 260 tisoč uniformiranih pripadnikov in civilnega osebja, general Eberhard Zorn. 

Slovenska vojska ima sedem tisoč pripadnikov, v zadnjih dveh desetletjih jih je vodilo osem načelnikov Generalštaba. Generalmajor Ladislav Lipič je bil med vsemi najdlje načelnik, pet let, general podpolkovnik Albin Gutman, generalmajor Alojz Šteiner, generalmajor Dobran Božič, generalmajor Andrej Osterman, generalmajor Alan Geder. Sploh prva ženska načelnica je bila generalmajorka Alenka Ermenc, ki ni izpolnila visokih pričakovanj vojske in javnosti, o čemer smo pisali v članku 'Imenovanja kot podreditev institucij?'. Aktualni načelnik Generalštaba Slovenske vojske je generalmajor Robert Glavaš. 

Luka Hamburg : Luka Koper - 1:7

Največje nemško pristanišče Hamburg je lani zabeležilo 136,6 milijona ton tovora, kar je vključevalo približno 9,3 milijona standardnih zabojnikov. Tako je Hamburg tretje največje kontejnersko pristanišče v Evropi in 17. na svetu, razteza pa se na 43 tisoč kilometrih. Izjemne številke in razsežnosti. Ko pogledamo kadrovske apetite, je slika popolnoma drugačna. 

Jens Meier je že 12 let predsednik uprave, pred tem je bil 11 let član uprave, ali drugače povedano, ena oseba v vodstvu evropskega pristaniškega velikana 23 let.

Luka Koper je edino slovensko tovorno pristanišče s 63-letno zgodovino. Leta 2018 so zabeležili rekordni ladijski pretovor 24 milijonov ton, vključno z rekordnim pretovorom kontejnerjev - 988 tisoč. Letos bodo rezultati zaradi epidemije nižji, kljub temu pa pospešeno povečujejo zmogljivosti. Končali so nov ro-ro privez in zgradili dodatne tire na avtomobilskem terminalu, garažno hišo za šest tisoč avtomobilov, podaljšek kontejnerske obale in krožišče med bertoško in ankaransko vpadnico naj bi bili končani spomladi prihodnje leto.

In še saga o 1,2-milijonskem drugem tiru, ki jo ves čas spremljajo afere, datum zaključka pa se zaradi tega odmika, po investicijskem načrtu je začetek obratovanja napovedan leta 2026. "Slovensko gospodarstvo bo v 30 letih izgubilo do tri milijarde evrov ali 145 milijonov letno, če drugi tir med Koprom in Divačo ne bo zgrajen do 2026." To sta izračunala dr. Igor Masten in dr. Aleš Groznik v študiji 'Analiza vpliva projekta izgradnje drugega tira Divača–Koper na slovensko gospodarstvo', ki jo je naročil 2TDK.

Pestro je bilo tudi kadrovsko šahiranje. Leta 2005 je prva Janševa vlada postavila Roberta Časarja, ki je bil zaradi zlorabe položaja in nedovoljenega sprejemanja daril v povezavi z nepremičninskimi posli z Luko Koper na Orleški gmajni obsojen na zaporno kazen pet let in devet mesecev. V zaporu je končal potem, ko so ga prijeli v Dominikanski republiki, kamor je zbežal po obsodbi.

Časarja je nasledil Gregor Veselko, sledil je Bojan Brank. Javnost je bila šokirana nad še enim imenovanjem, članom Pozitivne Slovenije, ki ga je postavila vlada Alenke Bratušek - Gašparjem Gašparjem Mišičem, kar je povzročilo pravi orkan tudi v politiki. Mišič je bil  državni sekretar v kabinetu Bratuškove, ki pa je takrat njegovemu imenovanju nasprotovala, a so jo povozili drugi ključni ljudje v stranki, glasno se je govorilo o predsedniku stranke Zoranu Jankoviću.

Ko so Mišiča ustoličili na čelo Luke Koper, se je cirkus s pritiski, kot je dejala takratna predsednica nadzornega sveta Alenka Žnidaršič Kranjc, šele začel. Nedelovanje uprave pa je bil, po besedah Žnidaršič Kranjčeve, uradni razlog za Mišičevo razrešitev. Z iste funkcije so ga zaradi pravne kolobocije razrešili kar dvakrat. Vrhovno sodišče je nato ugotovilo, da so bili neutemeljeni vsi razlogi njegov za odpoklic, Mišič pa je zahteval 757.000 evrov odškodnine, kar pa je koprsko okrožno sodišče letos jeseni zavrnilo. 

Do danes so bili predsedniki uprave Luke Koper še Andraž Novak, Dagomir Matić in Dimitrij Zadel, ki je še vedno prvi mož koprskega pristanišča.

Bolnišnica Charite Berlin : UKC Ljubljana - 3:9

Primerjali smo obe največji bolnišnici. Razsežnosti univerzitetne klinike Charité  v Berlinu, ki velja za največjo nemško bolnišnico, so izjemne. Obsega skoraj 100 klinik in inštitutov v 17 centrih, štirje berlinski kampusi imajo 505 tisoč kvadratnih metrov, na voljo je tri tisoč bolniških postelj. Hkrati so eden največjih delodajalcev v Berlinu - skoraj 16 tisoč zaposlenih - od tega skoraj 4.500 znanstvenikov in zdravnikov, 4.600 medicinskih sester in negovalcev, 900 administrativnega osebja in skoraj 300 profesorjev. V celotni skupini Charité je 18.700 zaposlenih. Kadrovske menjave so po številu očitno manj ambiciozno zastavljene, saj so zadnjih 16 let kliniko vodili le trije. Najprej Detlev Ganten, nato Karl Max Einhäupl, zdaj je prvi človek ustanove Heyo K. Kroemer.

Ob tem velja omeniti, da v bolnišnici Charité zadnjih sedem let dela tudi zdravnik infektolog, ki smo ga še bolje spoznali prav med epidemijo, Andrej Trampuž. Je namreč vodja tamkajšnjega infekcijskega oddelka.

Kadrovsko je ravno obratno v ljubljanskem kliničnem centru, kjer je povprečen staž direktorja v enakem obdobju, kot smo to primerjali s Charitéjem, torej v 16 letih, le 1,7 leta. Zvrstili so se: Franc Hočevar, Darinka Miklavčič je bila štiri leta, Simon Vrhunec pa najdlje - šest let, nato so si direktorji začeli podajati kljuko direktorske pisarne: Andrej Baričič je zdržal štiri mesece, Brigita Čokl kot vršilka dolžnosti pol leta, Andraž Kopač leto in pol, Aleš Šabeder leto in tri mesece, Teodor Žepič kot vršilec dolžnosti tri mesece, Janez Poklukar osrednjo slovensko bolnišnico vodi od septembra 2019.

Stabilnost vodenja tako velikega sistema, kot je za Slovenijo UKC Ljubljana s skoraj 8.400 zaposlenimi, je predpogoj za dobro delovanje osrednje bolnišnice, kjer zdravijo najtežje bolnike, ključni steber so tudi med epidemijo covida-19. Kadrovski prepih na vrhu onemogoča razvoj, vizija vsakokratnega šefa pa ostane pozabljena v predalu. V UKC Ljubljana imajo okoli 2.400 postelj, nekaj manj kot 1.400 zdravnikov in skoraj štiri tisoč medicinskih sester, ostalih zaposlenih je tri tisoč. 

Bolnišnica AKH Dunaj : UKC Ljubljana - 2:11

Posebej smo primerjali še UKC Ljubljana z avstrijsko univerzitetno bolnišnico AHK Dunaj, saj je v regiji, če ne celo v Evropi, po velikosti edina primerljiva bolnišnica. In tudi na Dunaju imajo poudarek - kot kaže - na stabilnem vodenju, saj sta se v vrhu bolnišnice v zadnjih 18 letih zamenjala le dva direktorja - Reinhard Krepler je AKH Dunaj vodil 12 let, od 2014 je direktor Herwig Wetzlinge. 

UKC Ljubljana in AKH Dunaj strokovno sodelujeta, kirurgi iz UKC Ljubljana so se na Dunaju, ki velja za evropski center transplantacij, usposabljali za presajanje pljuč. 

AKH Dunaj ima podobno število zaposlenih kot UKC Ljubljana, zaposluje 8.700 ljudi, od tega 1.600 zdravnikov, tri tisoč medicinskih sester in štiri tisoč ostalih. Imajo pa manj bolniških postelj od UKC Ljubljana, okoli 1.800.

Krivulji kadrovskih menjav Šarčeve in Janševe vlade

Za epilog tokratnega projekta Dejstev ‘Kadrovski števec’, kjer smo obdelali gmote podatkov, imenovanj in razrešitev, številkam dali obraze, funkcije, zgodbe postavili v kontekst, objavljamo še grafa menjav Šarčeve in Janševe vlade. Kako sta torej zastavili imenovanja in razrešitve na vladnih sejah.

Janševa je imela v devetih mesecih - od 13. marca do 13. decembra 2020 - 184 rednih in dopisnih sej, Šarčeva pa v 18 mesecih - od 13. septembra 2018 do 13. marca 2020 - 158 rednih in dopisnih sej.