Kakšna bo energetska prihodnost? Foto: MMC RTV SLO
Kakšna bo energetska prihodnost? Foto: MMC RTV SLO

Glavni adut nove vlade pri zelenem prehodu in doseganju ogljične nevtralnosti je fotovoltaika oziroma pridobivanje električne energije iz sončnega sevanja. Iz sonca trenutno pridobimo le dva odstotka elektrike. Na tem področju smo v preteklosti zaspali, čeprav imamo močno fotovoltaično industrijo in vrhunsko znanost na področju razvoja sončnih celic.

Tandemska sončna celica na osnovi perovskita svetlobno energijo pretvarja v električno precej učinkovitejše kot standardna silicijeva celica. Inovacija raziskovalcev z ljubljanske elektrotehniške fakultete je največ pozornosti požela v tujini. "Perovskit nam omogoča izdelavo tandemskih sončnih celic na veliko cenejši način, kot je bilo do zdaj mogoče. Je ena od tehnologij, ki lahko prinese proizvodnjo sončnih modulov nazaj v Evropo," meni Marko Jošt s Fakultete za elektrotehniko.

Industrijska proizvodnja novih sončnih celic, ki so še v fazi raziskav, bi lahko stekla v dveh do treh letih. "Potrebujejo še določene segmente, ki so vezani na prehod iz sončne celice v fotonapetostni modul, torej na večje površine," pojasni Marko Topič, vodja laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko.

Nov izziv za raziskovalce je podaljšanje življenja dobe sončnih celic s 30 na 50 let in njihovo recikliranje. "Raziskave kažejo, da bo mogoče reciklirati več kot 90 odstotkov materialov, to je odlična popotnica," doda Topič.

Slovenska fotovoltaika bo sicer letos dosegla več kot 100 MW, njen trg je vreden sto milijonov evrov. Naša država je na tem področju celo neto izvoznica po zaslugi hitrorastočega proizvajalca sončnih modulov podjetja Bisol. "Slovenci se lahko pohvalimo, da smo poleg Kitajcev in Vietnamcev edini, ki imamo presežek v izvozu izdelkov na tem področju," pove Uroš Merc, direktor Bisola.

Na drugi strani je naš energijski izkupiček iz sonca zelo skromen. Iz njega pridobimo le dva odstotka elektrike. Ministrstvo za infrastrukturo obljublja hitrejše postopke za zagon novih sončnih elektrarn in dodaten denar za prekinjeno subvencioniranje.

"Ob trenutni rasti cen se marsikomu izplača iti v investicijo tudi brez subvencije. Predlagam, naj ljudje ne odlašajo," dodaja Tina Sršen, državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo.
Množična vlaganja v fotovoltaiko, ki lahko uspešno nadomesti ruske energente, nam poleg nižjih zneskov na položnicah zagotavljajo večjo energetsko neodvisnost. "Takrat ko se boste odklopili od omrežja, imeli svojo elektrarno, pa svoje baterije, takrat boste sam svoj gospodar," sklene Merc.