Največja nemška opozicijska stranka CDU se je končno predramila iz zimskega spanca in predstavila načrt “AKWende”, ki ga je sestavilo gospodarsko krilo CDU. Načrt zahteva ponovni zagon jerskih elektrarn, ki jih je leva nemška vlada kljub svarilom stroke letos ugasnila.
CDU je – ob politični podpori CSU – sicer predstavil tri “jedrske” zahteve:
Zahteva 1: Nemčija se mora pridružiti jedrski zvezi! “Zvezna vlada je pozvana, da se pridruži zavezništvu 22 držav, ki so se na COP28 zavezale povečanju uporabe jedrske energije,” navaja resolucija.
Na svetovni podnebni konferenci v Dubaju prejšnji teden se je oblikovalo zavezništvo vodilnih gospodarskih držav, ki so trajno zavezane jedrski energiji. Med drugim so to najbogatejše države sveta kot so ZDA, Francija, Velika Britanija, Japonska, Nizozemska, Švedska in Finska. Nemčije ni med njimi.
Zahteva 2: Nemčija mora ponovno zagnati ugasnjene jedrske elektrarne! “Za preostale jedrske elektrarne je treba nemudoma sprejeti moratorij za razgradnjo in se pripraviti na njihov ponovni zagon.” Šest jedrskih elektrarn, ki so bile zaprte v letih 2021 in 2023, bi moralo ponovno začeti z delovanjem.
Zahteva 3: Nemčija mora zgraditi sodobne jedrske elektrarne zadnje generacije! Spodbujati je treba raziskave in razvoj jedrskih reaktorjev naslednje generacije (reaktorjev z dvojno tekočino in t.i. majhnhi modularnih reaktorjev). Nemčija mora raziskati tudi tehnologijo jedrske fuzije. Cilj mora biti izgradnja prve fuzijske elektrarne na svetu v Nemčiji.
“Ustavite drago energijo”
“Ustavite drago energijo! Industrijska država Nemčija potrebuje cenovno dostopno elektriko ob vsakem času dneva. Jedrska energija zagotavlja poceni in čisto elektriko 24 ur na dan. Največja svetovna gospodarstva so odvisna od jedrske energije. Tudi za zmanjšanje CO₂. Nemčija se umika, zanaša se na premog in uvoz iz tujine.” je dejala vodja gospodarskega programa pri CDU Gitta Connemann.
Connemann nadalje zahteva: “Začrtati je treba pot za gradnjo novih jedrskih elektrarn četrte generacije. Od tega imajo koristi podnebje in gospodinjstva. Nemško posebno pot je treba končati.”
Šef CSU in bavarski premier Markus Söder je v petek v Münchnu dejal: “Naš cilj mora biti dejansko sprejetje novih jedrskih elektrarn – manjših s popolnoma drugačno izhodno energijo, s popolnoma drugačno absorpcijo možnih odpadkov.” Tudi CSU se torej popolnoma strinja z jedrskim prehodom. Skupaj z jedrsko fuzijo, ki bo nato dodana omrežju, mora biti nemška energetska politika do leta 2040 postavljena na popolnoma nove temelje. Ponovno zagon starih jedrskih elektrarn ni dovolj, je dejal Söder.
Leva vlada sabotirala električno omrežje
Čeprav so ji to odsvetovali praktično vsi strokovnjaki na področju energetike (pa tudi okoljevarstveniki niso bili navdušeni), je leva vlada pod vodstvom Olafa Scholza in pod ideološko taktirko zelenih letos ustavila še zadnje delujoče jedrske elektrarne v Nemčiji. Zadnje jedrske elektrarne (Emsland, Isar 2 in Neckarwestheim 2) bi sicer prvotno morale prenehati obratovati s koncem lanskega leta, a je nato prišlo do podaljšanja obratovanja v luči vojne v Ukrajini in prekinitvi dobav ruskih energentov, zato so jih zaprli letos avgusta. S tem je prišlo do politične sabotaže električnega omrežja, saj bodo politiki izredno težko opravičili dejstvo, da Nemčija plačuje eno najdražjih cen za električno energijo v EU, pri tem pa še nadpovprečno onesnažuje (zaradi termoelektrarn na premog, ki so jih bili prisiljeni na novo odpreti), medtem ko “jedrska” Francija ob nižjih cenah električne energije onesnažuje manj.
Je pa v zadnjem času prišlo tudi do velikega zasuka v javnem mnenju, kar se tiče jedrske energije. Ankete namreč kažejo, da kar 60 odstotkov Nemcev nasprotuje zapiranju jedrskih elektrarn, 38 odstotkov se z zapiranjem strinja, 2 odstotka pa o tem vprašanju nimata mnenja oziroma ju tema ne zanima.
Zapiranju seveda nasprotuje tudi združenje nemških industrialcev, ki opozarja, da je cena električne energije v Nemčiji že zdaj previsoka in bo seveda v prihodnosti še višja. »Obnovljiva energija« namreč ne more niti po naključju pokriti potreb nemške industrije in prebivalstva, čeprav je že precejšen del industrije preseljen v Azijo in obe Ameriki.
I. K.