Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana se je sešel na prvi seji v novi zasedbi, potem ko je vlada konec junija zamenjala člane svetov devetih bolnišnic. Novi predstavniki ustanovitelja v največjem javnem zdravstvenem zavodu v državi so Irma Gubanec, Tomaž Slana, Milena Kramar Zupan, Igor Alfirević, Petra Jereb in Suzana Bolčič Agostini.

Predstavniki zaposlenih ostajajo Marko Jug, Martin Čeh in Marko Turenšek, prav tako predstavnik mesta Ljubljana Rudi Dolšak in predstavnik uporabnikov Samo Fakin.

Za predsednico sveta zavoda so danes izvolili Irmo Gubanec, nekdanjo predsednico uprave časopisne hiše Delo, nekdanjo članico uprave Luke Koper in v preteklosti tudi pomočnico direktorja RTV Slovenija. Podpredsednik ostaja Čeh, so po seji sporočili iz UKC-ja Ljubljana.
Svet zavoda se je ob tem seznanil tudi z aktualnimi razmerami na področju zdravljenja covidnih pacientov, z upravljanjem čakalnih dob in s poslovanjem v prvih petih mesecih tega leta.

UKC Ljubljana je prvih pet mesecev sklenil s presežkom odhodkov nad prihodki v znesku 23,9 milijona evrov. Generalni direktor Jože Golobič je kot glavni razlog za povečan obseg stroškov izpostavil bistveno povišanje stroškov materiala, zdravil, storitev in stroškov dela. Poleg tega je spomnil na po njegovih besedah že v osnovi podplačane storitve, ki ne pokrijejo cene tercialne obravnave bolnika ter opravljene, vendar ne plačane program in storitve.

Januar in februar je še vedno zaznamovala tudi epidemija covida-19, saj je UKC Ljubljana po Golobičevih navedbah ves čas oskrboval najtežje bolnike iz celotne Slovenije. To je potem vplivalo na izvedbo delovnega programa na bolnišničnem delu, predvsem na kirurške posege na vseh klinikah, ki so glavni nosilec realizacije prihodkov.

Izvajanje delovnega programa se je medtem, kot pravi Golobič, izrazito okrepilo v marcu, tako da je zavod v petmesečju v povprečju dosegel 98,3 odstotka načrtovanih prihodkov.

Poslovanje mariborskega kliničnega centra

Z oceno poslovanja je uprava seznanila svet zavoda, v katerem je vlada zamenjala vseh šest predstavnikov države. Po novem ga vodi nekdanji minister za zdravje Aleš Šabeder, sicer vršilec dolžnosti direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.

Direktor Anton Crnjac je članom sveta zavoda na današnji seji najprej predstavil UKC Maribor in nujno potrebna vlaganja v prostore in opremo. Med drugim je naštel novo infekcijsko kliniko, vzpostavitev poliklinike in negovalne bolnišnice ter nadgradnjo oddelka za onkologijo in urgentnega centra.

Postavitev zabojniške bolnišnice

V petek bodo odprli nove prostore oddelka za pljučne bolezni, ki so ga preselili s Slivniškega Pohorja v matično enoto v Mariboru. V pričakovanju novega vala epidemije covida-19 pa načrtujejo postavitev zabojniške bolnišnice za bolnike s to boleznijo, da jim zaradi oskrbe bolnikov s covidom-19 v prihodnje ne bo več treba zasedati obstoječih prostorov kliničnega centra in posledično ustavljati oskrbe drugih bolnikov.

Postavitev kontejnerske bolnišnice s 40 posteljami ocenjujejo na štiri milijone evrov, razmišljajo pa tudi o najemu. "Prosimo ministrstvo za pomoč pri realizaciji tega projekta," je dejal direktor. Načrtujejo jo na zelenici pri kliniki za ginekologijo, a so se pojavili pomisleki glede krčenja zelenih površin znotraj UKC-ja Maribor, zato razmišljajo tudi o lokaciji na travniku pri oddelku za psihiatrijo. Crnjac verjame, da bodo našli ustrezen kompromis. "Izbrali bomo rešitev, ki bo najboljša za bolnike," je zatrdil.

Na trenutno negativen poslovni rezultat zavoda je po besedah vodje finančno-računovodske službe Marjana Javornika vplivalo predvsem zvišanje cen energentov, ki znaša že 2,2 milijona evrov. Zato bodo zaprosili vlado za pokritje teh stroškov, kar po besedah predsednika sveta zavoda Šabedra predlagajo tudi druge ustanove.

Crnjac kljub vsemu računa, da bodo sklenili letošnje leto z uravnoteženim rezultatom. "Če ne bo nepredvidljivih dogodkov, zopet neke množične covidne krize, bomo prihodke in odhodke uravnotežili," je dejal.

Covidne razmere v Mariboru

V UKC-ju Maribor imajo trenutno hospitaliziranih 40 bolnikov s covidom-19, od tega sedem na intenzivnem zdravljenju. Število naglo narašča, saj so imeli pred enim tednom le sedem bolnikov s covidom-19. "V bistvu nas je ta poletni covid presenetil. Že pred časom smo se resno lotili priprav na jesenski covid, oblikovane so ekipe, izdelani so načrti, prostorske zmogljivosti za zdaj zadostujejo," je povedal.

Svet zavoda se je danes seznanil tudi s stanjem čakalnih dob v UKC-ju Maribor. Konec maja je na prvo zdravstveno storitev v tem kliničnem centru čakalo nekaj več kot 57.000 bolnikov, od tega 15.731 čez dopustno čakalno dobo. V primerjavi z letom 2019 se je število čakajočih s stopnjo nujnosti zelo hitro povečalo za 157 odstotkov. V primerjavi z letom 2019 so sicer v UKC-ju Maribor opravili le šest odstotkov manj zdravstvenih storitev.

Adela Čolnik iz službe za naročanje in upravljanje čakalnih seznamov je pojasnila, da poskušajo čakalne sezname skrajševati med drugim s krepitvijo izvajanja zdravstvenih storitev, tudi v času dopustov, in prečiščevanjem seznamov.