DL: Naša naravna dediščina - Pionir dolenjskega jamarstva

22.4.2022 | 11:15

Franjo Pirc leta 1924, vir: Dolenjski kras 2, Novo mesto 1987

Te dni praznujemo 150. obletnico rojstva prvega dolenjskega jamarja, Novomeščana Franca Pirca. Njegovo življenje je zaznamovalo novinarstvo. Bil je dopisnik več slovenskih in nemških časnikov, občasno tudi urednik. Po prvi svetovni vojni se je odzval Maistrovi pobudi in se kot domoljub preselil v Maribor. Po prepričanju je bil jugoslovansko usmerjen socialist, kot kritičen novinar pa je imel med kolegi sloves nestorja mariborskega časnikarstva. Umrl je v revščini leta 1950.

V prvih letih svoje novinarske kariere, ko je leta 1906 izdal in uredil 19 številk časopisa Dolenjec, se je posvetil tudi jamarstvu. Strast se je prebudila ob obiskih bližnje Rupe na Brodu, v kateri je spremljal učinke takratnih potresnih dogodkov. Bralce je nagovoril o pomenu dolenjskega krasa in njegovega raziskovanja ter jih pozval, da sporočajo lokacije zanimivih jam. Med domačimi novicami je tako zabeleženih okoli dvajset notic o jamah. Kar nekaj jih je kot urednik s prijatelji tudi raziskal, predvsem v okolici Globodola, in o tem poročal bralcem.

Pravi podvig sta bili raziskavi brezen Male Vratnice (–65 m), še bolj pa Velike Vratnice (–61 m). Pri slednji brez pomoči tržaškega jamarskega društva Hades, ki ga je povabil Pirc, ne bi šlo. Leto za tem je v družbi tržaškega prof. Müllerja raziskal tudi Kotarjevo jamo pri Birčni vasi. Do prve vojne je sodeloval tudi z ljubljanskimi jamarji pri odmevni raziskavi Marijanščice (–84 m). Novomeška jamarska pomlad, ki jo je prebudil Pirc, je bila za tisti čas na Kranjskem nekaj izjemnega. To je bil čas, ko so naš matični kras raziskovali tujci, leta 1889 je bilo ustanovljeno prvo slovensko društvo Anthron v Postojni, leta 1910 tudi v Ljubljani in šele leta 1962 v Novem mestu.

Članek je bil objavljen v 11. številki Dolenjskega lista 17. marca 2022

Andrej Hudoklin, Zavod RS za varstvo narave