Niti malo ne. Ob tako visokih cenah vstopnic je gledalcev malo, gostilne so prazne, tudi v Kranjski Gori ni kakšnega drena. To je žalostno, saj je to dogodek, ko bi moralo biti vse polno. Na žalost samevajo tudi naše tekaške proge, saj dnevno prodamo tretjino manj vstopnic kot običajno, pa čeprav vse naše proge delujejo normalno in se da brez težav priti do nas. Morda tudi zaradi napačnih informacij, ki jih imajo naši uporabniki, kajti cesta je zaprta samo od krožišča v Ratečah do Planice, drugače pa ne. Tisti, ki pridejo, pravijo, da tako praznih cest od Kranjske Gore do Rateč ni bilo niti v času covida-19.
Ali ste bili kot nekdanji slovenski reprezentant in tudi trener, ob tem da že dolga leta urejate proge v Ratečah in tudi na italijanski strani, kakor koli vpeti v organizacijo največjega zimskošportnega dogodka pri nas?Očitno stare zamere iz časov, ko sem še tekmoval, s strani Smučarske zveze Slovenije še niso pozabljene, z moje strani pa že zdavnaj. Kot kaže, je del ljudi, ki so bili prisotni takrat, še vedno vpet v smučarsko zvezo, sploh pa v Planico, tako da me niso vabili v organizacijo svetovnega prvenstva. Mislim pa, da bi s svojimi izkušnjami lahko pomagal. Še vedno imam najboljše slovenske rezultate v moškem smučarskem teku na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah, zato bi pričakoval vsaj kakšno simbolično vabilo v obliki akreditacije, vendar tudi te nisem dobil.
Kako po polovici tekem ocenjujete slovenske nastope v Planici?Verjetno so sami pričakovali kakšno boljšo uvrstitev, a glede na konkurenco in njihove trenutne sposobnosti so dosežki kar realni. Res je, da je imel Miha Šimenc smolo s padcem in da je Eva Urevc močnejša v prosti tehniki, toda po drugi strani je njihov trener olimpijski in svetovni prvak, ki veliko ve o izbiri smuči, treningu, zato sem vseeno morda pričakoval malo več. Njihova prednost bi morala biti tudi to, da tekmujejo na domačem terenu, da poznajo razmere, strukturo snega, zato ne bi smeli imeti težav s pravilno izbiro maže. Sicer pa še ni konec svetovnega prvenstva.
Vemo, da je smučarski tek športna panoga, v kateri je potrebno dolgotrajno delo, toda v Sloveniji je, čeprav je vedno več rekreativcev, zelo velik osip tekmovalcev in tekmovalk. Občutek je, da smo vedno na začetku.V primerjavi s smučarskimi skoki, kjer lahko zmagujejo tudi rosno mladi tekmovalci, v smučarskem teku to ni mogoče. Zadaj je leta in leta trdega dela in marsikdo se prej naveliča, tudi zaradi eksistenčnih razlogov. Če tekmovalec nima nekega zaledja ali bajno bogatih staršev, se mora pač odločiti, ali bo še naprej trdo treniral ali pa se bo raje odločil za študij in delo. Pri dvajsetih letih se večina odloči za to drugo, kar je razumljivo. Kar se samih pogojev za trening tiče, so zagotovo boljši kot v mojih časih, ampak pogoji za preživetje so približno takšni, kot so bili.
Kdaj lahko pričakujemo, da bo nekdo v moškem smučarskem teku popravil vaši najboljši slovenski uvrstitvi na največjih tekmovanjih?Želim si, da bi se to zgodilo že v Planici, bojim pa se, da bodo vedno težje našli nekoga, ki bo pripravljen vse drugo pustiti ob strani in se popolnoma posvetiti smučarskemu teku. Predvsem pa se bo moralo začeti delati na dolgi rok, ugotoviti, kateri sistem je za nas najboljši, in potem pri njem vztrajati. Doslej so bili slovenski rezultati v smučarskem teku bolj posledica posameznikove trme, talenta in odrekanja kot pa sistemskega dela v reprezentanci.
V smučarskih skokih, sploh če bo Slovenija osvojila še kakšno kolajno, lahko med mladimi pričakujemo povečanje zanimanja. Menite, da tudi v smučarskem teku in nordijski kombinaciji?Normalno je, da je zanimanje mladih pogojeno tudi s kolajnami. Če bi jo Slovenija osvojila tudi v smučarskem teku, bi se verjetno kdo od otrok odločil, da se bo preizkusil v njem. Ampak to je tako ali tako začarani krog, kajti tudi ko so Petra Majdič, Vesna Fabjan in Anamarija Lampič osvajale kolajne, ne vem, ali so to v klubih izkoristili za promocijo in ali se je kaj več otrok vpisalo v klube. Nasprotno, opažam, da je vpisov vedno manj. Je pa res, da je ob takšnih zimah, kot so, težko pričakovati, da bi se recimo iz Logatca, Ljubljane ali od drugod vsak dan vozil na trening na Pokljuko, Roglo ali v Planico.
Zakaj v Planici po uspehih tako odstopajo Norvežani in Švedinje, ki so pobrali vse zlate kolajne doslej?V Skandinaviji je smučarski tek nacionalni šport in tudi sam sistem je načrtovan tako, da mu je vse podrejeno. Tam je smučarski tek način življenja, zato je tudi toliko lažje priti do rezultata. Vprašanje pa je, ali bi Norvežani tako prevladovali v Planici, če bi lahko nastopili tudi Rusi, ki so jim bili na zadnjih svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah še kako konkurenčni.
