ZNAMENITI ARHITEKT

Jože Plečnik opremil tudi trgovino z lectom (FOTO)

Znameniti arhitekt je načrte za Freyerjevo prodajalno izdelal leta 1938. Zdaj je razstavljena v Slovenskem etnografskem muzeju.
Fotografija: Jakob Krbavčič v delavnici na Trubarjevi v Ljubljani
Foto: arhiv SEM
Odpri galerijo
Jakob Krbavčič v delavnici na Trubarjevi v Ljubljani Foto: arhiv SEM

V slovenskem etnografskem muzeju (SEM) so v sredo odprli stalno razstavo Plečnikova Lectarija. Ta je del programa, s katerim zaznamujejo 150. obletnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, ki jo Slovenija praznuje v sodelovanju z Unescom.

Arhitekt Jože Plečnik
Foto: arhiv MGML
Arhitekt Jože Plečnik Foto: arhiv MGML

Avtorica koncepta razstave in kustosinja je dr. Tanja Roženbergar. Kot pravi, je razstava Plečnikova Lectarija »zgodba o medičarskih in svečarskih izdelkih, rokodelskem znanju in sodelovanju, prijateljstvu, ljubezni in življenjski zgodbi dveh družin, ki ju povezujeta Ljubljana in arhitekt Jože Plečnik«.

Iz oči duša govori

»Načrte za Lectarijo, prodajalno domače in umetne obrti na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki sta jo vodila Robert Freyer in Henrieta Krbavčič-Freyer, je Plečnik izdelal leta 1938. Z izbranim pohištvom, svetili in miniaturami je s svojo prepoznavno govorico ustvaril poseben prostor in poklon rokodelskim izdelkom.

Navdih in pobudo za izdelavo načrtov je našel tudi v svečarski in medičarski delavnici Jakoba Krbavčiča (1907–1988) v Trubarjevi ulici, kamor je rad zahajal in kjer so ga s svojo skladnostjo in lepoto materialov navdihovali izdelki iz voska in lecta,« so povedali v SEM.

Opremi obeh lokalov, Lectarije in Krbavčičeve svečarske in medičarske delavnice, sta danes muzealiji, ki ju je SEM prevzel v svojo hrambo. Na novi stalni razstavi Plečnikova Lectarija zdaj ponovno povezani pričata o Plečnikovem globokem razumevanju in spoštovanju umetnostnoobrtnega dela. Pričata o tradiciji in pomenu svečarske in medičarske obrti, vezeh med družinama Krbavčič in Freyer ter spominih njunih potomcev.

Razstavljena Lectarija Foto: Maja Kostric Grubišić
Razstavljena Lectarija Foto: Maja Kostric Grubišić

Razstava prikazuje Lectarijo – opremo nekdanje prodajalne domače in umetne obrti, ki je bila na Kongresnem trgu 5 v Ljubljani odprta leta 1939. Razstavljeni so lesene vitrine, mizica in klop ter izložbeno okno z medeninasto spiralo, ki se je uporabljala kot ogrodje za aranžiranje prodajnih artiklov, masivna okrogla miza iz umetnega kamna in lesen lestenec s svečami v krogu. Na lesenem obodu lestenca so vtisnjena sporočila – izbrani reki arhitekta Plečnika: Iz oči duša govori/Čas teče, pa nič ne reče/Zlata se rja ne prime/Žena moža dela.

Pohištvo Lectarije iz pokljuške smreke so ob koncu 30. let 20. stoletja izdelali v mizarski delavnici Hreščak iz Ljubljane, spiralo je ustvaril znani ljubljanski pasar in arhitektov tesni sodelavec Alojzij Pirnat.

Opremo prodajalne Lectarija sta Slovenskemu etnografskemu muzeju leta 2000 podarila potomca Freyerjev, hči Agata Freyer Majaron in sin Rok Freyer. Muzej jo je ustrezno restavriral, leta 2004 umestil v program takrat novoodprte razstavne hiše kot muzejsko trgovino in hkrati kulturno dediščino. Med pripravami na počastitev in praznovanje Plečnikovega leta je Lectarija postala muzealija in je letos umeščena v muzej kot stalna postavitev z imenom Plečnikova Lectarija. Danes je Lectarija njegova edina v celoti ohranjena oprema trgovine.

Svečki Čehoma

S Plečnikom in njegovo Lectarijo je povezana tudi Krbavčičeva delavnica. Na razstavi je tako predstavljen celoten ambient Krbavčičeve trgovine, katere tradicija sega v čas med obema vojnama. Ob zaprtju delavnice in trgovine leta 1996, ko je sin Andrej Krbavčič, zadnji nosilec obrti, to odjavil, je celoten inventar prevzel Slovenski etnografski muzej.

Kustosinja dr. Tanja Roženbergar Foto: Blaž Verbič
Kustosinja dr. Tanja Roženbergar Foto: Blaž Verbič

Trgovinsko pohištvo je iz leta 1934, svečarski in lectarski izdelki pa so v glavnem iz 90. let 20. stoletja. Na razstavi so med drugim predstavljeni osebni dokumenti in rezbarski izdelki Jakoba Krbavčiča, izdelki iz lecta, ročno izrezljani leseni modeli za medene kruhke, okrasni predmeti, različne vrste sveč ter dodatna oprema trgovine.

Plečnik je izdelke Jakoba Krbavčiča slavil v pisemcu, ki mu ga je napisal leta 1935: »Dvema gostoma iz Prage daroval sem danes dvoje Vaših svečničnih svečk: ono, ki je tako čudovito priprosto in lepo zavita v kolobarček ter v sredi vzdignjena, potem pa tisto, ki ima v glavnem tole obliko … Stvarce so se, tem ljudem dobrega okusa, tako silno dopadle, da sem bil kar ponosen!«

Z razstavo Plečnikova Lectarija Slovenski etnografski muzej osvetljuje tudi njegova manj znana dela in prizadevanja ter njegov odnos do rokodelstva. Muzejska postavitev trgovine Jakoba Krbavčiča temelji na razstavi iz leta 2018 Lectarstvo je krajcarkšeft avtorja Andreja Dularja

Papirnati škrnicelj za prodajo izdelkov v Lectariji z ilustracijo akademske slikarke Marije Vogelnik, 40. leta 20. stoletja Foto: arhiv SEM
Papirnati škrnicelj za prodajo izdelkov v Lectariji z ilustracijo akademske slikarke Marije Vogelnik, 40. leta 20. stoletja Foto: arhiv SEM

Izdelki Jakoba Krbavčiča foto: Primož Hieng
Izdelki Jakoba Krbavčiča foto: Primož Hieng

Krbavčičeva prodajalna v Slovenskem etnografskem muzeju Foto: Primož Hieng
Krbavčičeva prodajalna v Slovenskem etnografskem muzeju Foto: Primož Hieng

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije