Zelena luč noveli zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti

Dopolnilno obrazložitev k predlogu novele je na seji dal državni sekretar ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije Matjaž Krajnc. Poglavitna rešitev, ki jo prinaša ta novela, je vzpostavitev enotne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS), kar bo po njegovih besedah omogočilo učinkovitejše in doslednejše izvajanje ukrepov znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike.

Med drugim je dejal, da bo nova agencija temeljila na ločenih strokovnih organih, znanstvenem svetu in inovacijskem svetu, ki bo ključni organ za inovacijske dejavnosti, sestavljajo pa ga predstavniki različnih deležnikov inovacijskega okolja, medtem ko bodo ostali organi oz. upravni odbor in direktor skupni. V nadaljevanju je kot drugo vsebinsko točko spremembe izpostavil spremembo 64. člena, v katerem se določneje opredeljuje način implementacije nagrajevanja v projektih.

"V predloženih dopolnilih so upoštevani predlogi zakonodajno-pravne službe DZ, Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov (KOsRIS) in rektorske konference tako, da je dodan še en član njihovega predstavnika v inovacijski svet. Za direktorja agencije je dodan pogoj, da mora izpolnjevati vodstvene izkušnje na področju znanstvenoraziskovalne ali inovacijske dejavnosti," je pojasnil.

Novela je po njegovih navedbah potrebna zaradi implementacije zakonov o vladi in o državni upravi in je predvsem tehnične narave. "Tej bo sledila še ena vsebinsko zahtevnejša novela, ki bo oblikovana v skladu z dosedanjo prakso vključevanja zainteresirane javnosti v procesu oblikovanja novega besedila," je zaključil Krajnc.

Na več pravno spornih vidikov nekaterih členov predlagane novele je v mnenju opozorila zakonodajno-pravna služba. Med drugim je ugotovila, da predlagan 18. člen širi razloge za določitev plače raziskovalcem na projektih za določen čas izven okvira sistema plač v javnem sektorju tudi za zaposlene pri javnih zavodih in za posebne projekte nacionalnega značaja. Nekatere pripombe v mnenju pa so nomotehničnega značaja in so v celoti upoštevane, je dejala Damjana Mlakar.

Državni svetnik Stanislav Pejovnik je povedal, da je novela umestna in jo v državnem svetu podpirajo. Kljub temu pa je opozoril na splošen problem drobljenja projektov do majhnih mikropodjetij, kar pomeni, da je težko doseči kritično maso za izvedbo projektov in ustvariti inovacijo. "Največ, kar smo praviloma dosegali, je bila inovacija, od invencije do inovacije pa je dolg proces, ki zahteva znatna finančna sredstva," je dejal.

Prav področje inoviranja je po besedah Gregorja Anderluha iz KOsRIS tisto naslednje, v katerega bodo morali vložiti precej energije. V noveli sicer pogreša zelo dobro vsebinsko opredelitev, kaj naj bi inovacijski del v tej novi agenciji delal. Zato predlagajo, da ministrstvo čim prej razmisli o tem oz. pripravi vsebinski načrt dela agencije v smislu mehanizmov podpore razvoju inovacij, kadrovske potrebe in projekcije financiranja.

Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Peter Štih pogreša, da v upravni odbor agencije ni vključen tudi predstavnik SAZU. "To se nam zdi nerazumljivo, da najvišja znanstvena ustanova nima svojega predstavnika," je pripomnil.

Direktor Agencije RS za raziskovalno dejavnost Mitja Lainščak meni, da sicer na agenciji niso bili neposredno vključeni v oblikovanje novele zakona, so pa poizkusili tvorno sodelovati s sugestijami amandamajev. Poleg tega se jim zdi predlagano smiselno, pojavlja se le vprašanje izvedljivosti. Kot je navedel, so pogoji prostorski, kadrovski in finančni. V nadaljevanju izjave je prof. dr. Lainščak podrobneje govoril o kadrovskih in prostorskih pogojih za delovanje agencije.

V nadaljevanju je Urša Opara predstavila pripombe Visokošolskega sindikata Slovenje, ki ostro nasprotuje predlagani noveli in podzakonskim aktom, s katerimi se po hitrem postopku uvaja neposredno kršenje načela o enakem plačilu za enako delo in ustvarja nova nedopustna plačna nesorazmerja zaposlenih v javnih organizacijah.