Kot je zapisal na družbenem omrežju Instagram, je Mohammad Rasoulof hvaležen prijateljem, znancem in vsem, ki so mu "prijazno, nesebično in včasih tudi z izpostavljanjem svojih življenj" pomagali, da je "na težki in dolgi poti prišel na varno".

Iranski režiser se bori proti teokratskim voditeljem islamske republike in zase trdi, da se pridružuje milijonom Irancev po vsem svetu v izgnanstvu, ki pripadajo t. i. kulturnemu Iranu in so zunaj "geografskega Irana", in ki "trpijo pod težo verske tiranije". "Iranci v izgnanstvu nestrpno čakajo, da vas in vaš sistem zatiranja 'pokopljejo v globine zgodovine'," je zapisal.

Priznanega 52-letnega iranskega filmskega ustvarjalca in zmagovalca Berlinala 2020 so v Iranu obsodili na večletno zaporno kazen in bičanje. Obramba je nedavno objavila, da ga je sodišče v Teheranu obsodilo na osem let zapora, od katerih jih mora odslužiti najmanj pet. Omenjena sta bila tudi zaplemba premoženja in plačilo denarne kazni. Stroga kazen naj bi bila posledica kršitev nacionalne varnosti.

Režiserjev prihod v Cannes je potrdil tudi njegov odvetnik Babak Paknia, čeprav so mu pred dobrim letom v Iranu prepovedali potovanje v tujino.

Režiserjevi francoski distributerji so bili glede njegove udeležbe v Cannesu bolj previdni. Zapisali so, da "trenutno biva na nerazkriti lokaciji v Evropi, zaradi česar obstaja možnost, da se bo udeležil svetovne premiere svojega najnovejšega filma". "Veseli smo in oddahnili smo si, da je Mohamed po nevarnem potovanju varno prispel v Evropo. Upamo, da se bo lahko udeležil premiere v Cannesu," je v izjavi dodal Jean-Christophe Simon, izvršni direktor podjetij Films Boutique in Parallel45.

Kako je Rasoulof zapustil Iran, ni povsem jasno. Leta 2017 so mu namreč zasegli potni list. Zato je, kot je dejal, moral izbrati med zaporom in odhodom iz Irana. "S težkim srcem sem izbral izgnanstvo," je poudaril in dodal, da je odšel naskrivaj.

Rasoulof je bil od februarja lani na prostem, potem ko so ga izpustili iz zloglasnega teheranskega zapora Evin po približno sedmih mesecih. Preden so ga zaprli, je kritiziral zrušenje nakupovalnega središča v mestu Abadan na jugozahodu Irana, ki je zahtevalo več smrtnih žrtev.

Rasoulof velja za enega od mednarodno najbolj priznanih iranskih režiserjev in kritika iraškega režima. Na Berlinalu je leta 2020 prejel zlatega medveda za film Zla ni (There is No Evil) o smrtni kazni v Iranu. Čeprav so mu v domovini prepovedali snemanje filmov, je nadaljeval s svojim filmskim ustvarjanjem.

Na filmskem festivalu v Cannesu, ki se začenja danes, bodo v tekmovalnem programu predvajali njegov novi film The Seed of the Sacred Fig (Seme svete fige). Glavni lik zgodbe je preiskovalni sodnik Iman, ki ga popade paranoja sredi političnih nemirov v Teheranu, ko izgine njegova pištola.

V preteklosti je Rasoulof izmenično živel v Teheranu in Hamburgu.