Za ogrožene ptice bodo kupili naravni gozd
V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) so šele pred tremi dnevi začeli kampanjo Varuhi naravnih gozdov, s katero bi radi poskrbeli za več izključno naravi in pticam prepuščenih gozdnih površin, a se je na njihovem računu do včeraj nabralo že več kot 2500 evrov prispevkov ljudi, ki jim je mar za naravo in ogrožene vrste ptic. Z zbranimi prispevki nameravajo kupiti najmanj deset hektarjev gozdov na območjih, kjer živijo ogrožene in redke gozdne ptice, »gozdni specialisti«, kot jih imenujejo, in jih prepustiti naravnemu razvoju. Gozdarska stroka se ne strinja z vsemi njihovimi trditvami.
»Slovenci se ponašamo z velikim deležem gozda, dober glas o naših gozdovih sega tudi v tujino. Žal pa imamo kljub veliki površini ohranjenega manj kot odstotek starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, ki jih lahko ohranimo le z odločnim ukrepanjem,« so opozorili v Doppsu.
Kot so dodali, v zadnjem času v Sloveniji z gozdom gospodarimo vse bolj intenzivno. »Po podatkih zavoda za gozdove se od leta 2004 v povprečju vsako leto odpre več kot 400 kilometrov novih gozdnih prometnic za spravilo lesa. Posledično z odpiranjem gozdov izgubljamo stare, naravne, še nedotaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi, naravi prepuščenimi gozdovi, pa ni. Taki gozdovi, za katere je značilna velika količina odmrle lesne mase, nastajajo stoletja in dajejo zatočišče številnim dragocenim gozdnim organizmom, ki jim pravimo gozdni specialisti. Mednje sodijo številne vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane. Za njihovo ohranjanje je nujna učinkovita in takojšnja vzpostavitev novih, naravi prepuščenih gozdov,« so zapisali ter posameznike, podjetja in organizacije povabili k sodelovanju z denarnimi prispevki za nakup gozda.
Vedno slabše razmere predvsem za duplarje
Cilj akcije je predvsem zagotoviti boljše naravne razmere za nekaj redkih »gozdnih specialistov«. Belohrbti detel, na primer, je izredno redka in težko opazna vrsta. V Evropi velja za najredkejšo vrsto detla, ki živi izključno v starih, odmaknjenih bukovih gozdovih, v katerih ima dovolj odmrlih dreves za gnezdenje in prehranjevanje. Kljub velikemu deležu bukovih gozdov pri nas gnezdi le od sto do sto petdeset parov belohrbtih detlov, kar je po oceni pobudnikov kampanje premalo za zagotavljanje trajnostnega obstoja vrste pri nas.
Koconogi čuk je prav tako redka ptica pri nas; živi predvsem v iglastih gozdovih gorskega sveta, gnezdi pa v duplih, ki jih iztešejo žolne. Tudi on torej potrebuje gozdove s starimi drevesi z dupli.
Divji petelin prav živi v visoko ležečih gozdovih in je zelo plaha ptica, ki jo posebno v času razmnoževanja moti vsako vdiranje človeka v njegovo okolje. Pri nas gnezdi od 550 do 600 parov, njihovo število pa pada. Za ustavitev padanja bi potrebovali večjo zaščito območij, kjer živijo in se parijo.
Stare, vlažne bukove gozdove v nekaterih alpskih dolinah naseljuje tudi mali muhar, drobcena ptica z lepim glasom. Z vse bolj intenzivnim gospodarjenjem v gozdovih se krči njegov življenjski prostor. V Sloveniji gnezdi od sto do dvesto petdeset parov.
Črna štorklja je v nasprotju z belo zelo plaha in jo moti navzočnost človeka, zato živi v odmaknjenih starih vlažnih gozdovih, ki jih je prav tako vedno manj in se zato njen življenjski prostor hitro krči.
Vse več gozdov, v katerih se ne gospodari
V Doppsu želijo, kot pravijo, z akcijo obrniti trend in zagotoviti čim več novih, naravi prepuščenih gozdov. Toda to se pravzaprav v Sloveniji dogaja že nekaj časa, odgovarjajo gozdarski strokovnjaki, ki poudarjajo, da je gozdov, v katerih se ne gospodari ali pa so posegi minimalni, že zdaj bistveno več kot le slab odstotek, zato se ne strinjajo z očitkom, da država nima strategije na tem področju. Temelj te strategije je pravilnik o varstvu gozdov, ki predvideva vrsto ukrepov za ohranjanje habitatov in naravnega okolja v gozdovih, uveljavljanje teh ukrepov pa je država v zasebnih gozdovih leta 2018 začela tudi finančno spodbujati z denarjem iz gozdnega sklada. Odškodnino lahko dobi vsak lastnik, ki za dvajset let naravnemu razvoju prepusti ekocelico ali posamezno, za kvalifikacijske vrste pomembno habitatno drevo.
Na zavodu za gozdove zatrjujejo, da so slovenski gozdovi na splošno v dobrem stanju: »Naš sistem gozdarstva vključuje varstvo narave na zelo visoki ravni, tako v okviru načrtovanja razvoja gozdov kot same izvedbe posebnih ukrepov za izboljšanje stanja določenih vrst. V vseh slovenskih gozdovih se gospodari skladno z gozdnogospodarskimi načrti, ki upoštevajo smernice zavoda za varstvo narave; ti načrti so tudi podlaga za pripravo programa upravljanja območij Natura 2000.«
Res je sicer, so nadaljevali, da je gozdnih rezervatov manj kot odstotek, vendar je ohranjenost slovenskih gozdov na splošno na visoki ravni. »Poleg gozdnih rezervatov (9426 hektarov) imamo tudi 8977 hektarov gozdov, ki so za določeno dobo prepuščeni naravnemu razvoju (ekocelice), z zelo nizko intenzivnostjo pa se gospodari še v večini varovalnih gozdov (98.829 hektarov). V slovenskih gozdovih je zakonsko predpisana tudi količina mrtve lesne mase (tako ležeče kot stoječe), ki mora v gozdovih ostati zaradi njihove biotopske funkcije.«
Na zavodu, kot so še poudarili, odobravajo prizadevanja civilne družbe za ohranjanje narave in okolja, a ob tem opominjajo, da je »slovenski sistem trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi mednarodno prepoznan kot eden najnaprednejših na svetu«.
Enakega mnenja so tudi v vodstvu Slovenskih državnih gozdov (SiDG), ki gospodari z 236.400 hektarji gozdov v državni lasti. »V družbi SiDG se ne strinjamo z oceno, da izgubljamo naravne gozdove in da strategije za nadomeščanje teh izgub z novimi naravnimi gozdovi nimamo. Gospodarjenje z gozdovi , ki so v lasti Republike Slovenije (20 % gozdne površine v Sloveniji) in s katerimi upravlja družba SiDG, je urejeno na zelo visoki ravni. Sledimo trem konceptom slovenskega gozdarstva: trajnostno, mnogonamensko in sonaravno gospodarjenje z državnimi gozdovi. Koncept večnamenskega gospodarjenja z gozdovi pomeni prav to, da si kot strokovna institucija na vsaki gozdni površini v upravljanju družbe prizadevamo dosegati več ciljev hkrati. Ciljem varovanja narave posvečamo iz leta v leto večjo pozornost. Na območjih , ki so dodatno zaščitena, upoštevamo vse omejitve in dela izvajamo skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Pri gospodarjenju upoštevamo vse funkcije gozdov, ki jih delimo v ekološke funkcije, socialne funkcije ter v proizvodne funkcije. Posamične funkcije gozdov znotraj naštetih skupin funkcij pa so lahko različno poudarjene. Glede na poudarjenost posamičnih funkcij pa se prilagodi tudi način gospodarjenja s posameznim gozdom. Ocenjujemo, da zaradi gospodarjenja z gozdom ne izgubljamo naravnih gozdov, temveč z gospodarjenjem le usmerjamo njihov razvoj,« našteva Suzana Rankov iz SiDG.
SiDG v državnih gozdovih skrbi za kar nekaj površin brez gospodarjenja, dodaja. » V državnih gozdovih imamo 5.854 ha gozdnih rezervatov ter dodatno 4024 ha ekocelic brez ukrepanja. V letu 2021 je bilo v državnih gozdovih evidentiranih preko 15.863 m3 neizkoriščenega drevja, takoimenovanih habitatnih dreves. V povprečju sta v državnih gozdovih dobri 2 odmrli drevesi na hektar. Iz leta v leto se povečuje tudi število namensko evidentiranega drevja prepuščenega naravnemu razvoju. Ocena je, da je v državnih gozdovih evidentiranega za 1,4 krat več odmrlega drevja kot v zasebnih gozdovih. Prav odmrlo in odmirajoče drevje pa je ključno za biodiverziteto v Natura 2000 gozdovih.«
Pomembne so podrobnosti
Tomaž Mihelič iz Doppsa pa odgovarja, da akcije niso zagnali zato, da bi kritizirali slovensko gozdarstvo, saj je to zelo strokovno in dela dobro. Noče, da bi se postavili na nasprotna bregova, saj imajo skupen cilj: »Naš cilj ni spremeniti politiko gospodarjenja s slovenskimi gozdovi, ki je po naši oceni dobra, ampak bi radi samo opozorili na podrobnosti, ki lahko neopazno ogrozijo nekaj vrst ptic, ki so dejansko gozdni specialisti. Ptice, o katerih govorimo, potrebujejo predvsem več odmrlih starih dreves, Slovenci pa smo v svojih gozdovih pogosto preveč pridni in iz njih pospravimo vse, tudi suha drevesa. Ta trend in tako razmišljanje bi radi z našo akcijo spremenili in dosegli, da bi bilo več negospodarjenih gozdov z več odmrlimi drevesi, takšnih dreves pa naj bi več ostalo tudi v gospodarjenih gozdovih.«
Ekocelice in habitatna drevesa so po njegovih besedah sicer dobra rešitev v tej smeri, toda nihče ne more zagotoviti, da lastnik po izteku pogodbenih dvajsetih let teh dreves ne bo posekal. »Zato bo treba stremeti k temu, da se določen delež površin trajno izloči iz gospodarjenja, na primer tako, kot to začenjamo mi – z odkupom gozda, ki ga potem prepustimo naravnemu razvoju. Zanimivo je, da so se po začetku akcije oglasili lastniki manjših gozdnih parcel, ki niso aktivni gospodarji in bi se radi gospodarjenju na teh parcelah trajno odrekli v korist narave, ostali pa bi lastniki. Z državnimi organi smo se že začeli pogovarjati o tem, kako takšne lastnike razbremeniti vsaj tako, da jim ne bi zaračunavali davka od katastrskega dohodka. Zelo sem vesel takšnega odziva.«
