Elena Gorolova je bila sterilizirana leta 1990. Foto: EPA
Elena Gorolova je bila sterilizirana leta 1990. Foto: EPA

"To pomeni, da je vlada priznala zločine, ki so bili zagrešeni proti vsem, steriliziranim brez njihove privolitve, in zdaj lahko ta dejanja ustrezno naslovi," je povedala Gwendolyn Albert, aktivistka za človekove pravice, ki je bila ena izmed tistih, ki so lobirali za ustrezno povračilo.

Prisilne sterilizacije segajo v leto 1966, potekale pa so še vse do leta 2012, ko so socialni delavci prek posebnih spodbud in groženj prisilili ženske v poseg. Kot poroča Guardian, nihče ne ve, koliko žensk je bilo steriliziranih, aktivisti menijo, da je šlo za nekaj sto žrtev.

Program spodbujanja k sterilizaciji se je končal z razpadom komunističnega režima leta 1989, a so porodnice še naprej zavajali, da so pred carskim rezom nevede podpisovale privolitve za sterilizacijo, v nekaterih primerih jim sploh niso povedali, da so jih po porodu sterilizirali, v drugih pa so jim lagali, da je šlo za vprašanje življenja ali smrti.

Šele leta 2012 so spremenili zakonodajo, s čimer so podaljšali čas med podpisom privolitve za sterilizacijo in samim posegom.

Elena Gorolova in Nataša Botosova, sterilizarani med letoma 1990 in 1991. Foto: EPA
Elena Gorolova in Nataša Botosova, sterilizarani med letoma 1990 in 1991. Foto: EPA

Končno dočakale pravico

Češki varuh človekovih pravic je zbral več kot 80 pričanj o sterilizacijah, za katere privolitev ni bila zakonita, in predlagal odškodnino za prizadete ženske, pri čemer bodo presojali vsak primer posebej.

Za Eleno Gorolovo, 51-letno socialno delavko iz Ostrave, ki je bila sterilizirana pri 21 letih, gre za zgodovinsko zmago. "Za to bitko smo se borile dolgo in trdo. Nekatere od žensk so danes že stare, spet druge so že umrle. Zadovoljna sem za vse, ki bodo dočakale pravico,” je dejala za Guardian.

Barbora Cernusakova iz organizacije Amnesty International pa pravi, da je odškodnina ključni korak za zagotovitev pravice za vse, ki so trpele. "Upamo, da bo sprejetje zakona poslalo sporočilo drugim državam v regiji, še posebej Slovaški, ki še mora sprejeti podoben mehanizem,” je dejala.

Ob tem je opozorila, da se z odškodnino ne bi smela ustaviti razprava o rasizmu do Romov na Češkem, saj se romski otroci v šolah diskriminirajo in pogosto pošiljajo v posebne šole z omejenim učnim programom.